Na razstavi so na ogled različni tipi jaslic in jaslice, značilne za posamezne dele Poljske ter likovne upodobitve Kristusovega rojstva, ki so delo ljudskih umetnikov. »Posebej opozarjamo na krakovske jaslice, ki jih vsako leto izdelujejo v Krakovu in so prepoznavne po vključevanju tamkajšnje arhitekture,« poudarjajo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Zaradi pomena, ki ga imajo za prebivalce mesta, je bila Tradicija jaslic v Krakovu leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Kustodinja razstave Małgorzata Kunecka je pred odprtjem razstave povedala, da so krakovske jaslice edinstven fenomen. »Ker nikjer drugje na Poljskem niso tako posebne, je prav krakovska tradicija izdelovanja jaslic vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Rojstvo tega tipa jaslic sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se začele božične jaslice, ki so jih izdelovali v Krakovu, vidno razlikovati od drugih.«

Tekmovanje za najlepše jaslice

Kot je še pojasnila Kunecka, so bili njihovi prvi izdelovalci zidarji in tesarji iz vasi okoli Krakova, ki so v zimskem času ostali brez dela. »Gradili so sloke in bogato okrašene strukture z visokimi stolpi, ki jih je navdihnila krakovska arhitektura. /…/ Od leta 1937 v Krakovu prirejajo tekmovanje za najlepše jaslice. Izdelovalci svoja dela vsak prvi četrtek v decembru predstavijo na glavnem trgu. V številnih krakovskih družinah je izdelovanje jaslic tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.«

Letos 800 let od upodobitve rojstva svetega deteta

»Razstava predstavlja jaslice kot lokalne posebnosti, kot ljudsko umetnost, ki navaja k razmisleku o sodobnem svetu, kot spominke; predstavljene so domače jaslice ter med drugim tudi jaslice kot dramska umetnost – lutkovno gledališče – v obliki, v kateri niso bile več zgolj verski predmet,« ob odprtju razstave pravijo v SEM.

Sveti Frančišek je v želji, da bi božič približal običajnemu človeku, leta 1223 v mestu Greccio za upodobitev rojstva svetega deteta izdelal posebno prizorišče.

Premikajoče jaslice pritegnile množice

Na Poljskem so menihi v samostanskih cerkvah postavljali premikajoče se jaslice, v katere so vključevali tudi posvetne elemente. Dramske uprizoritve Kristusovega rojstva so bile spektakli, ki so zaradi aktualne družbene tematike in komičnih motivov pritegnili množice gledalcev. Poljski škofje in cerkvene oblasti nad uprizarjanjem politične in moralne satire v cerkvah niso bili navdušeni, zato so se žive jaslice v 18. stoletju preselile na ulice, v gostilne ali zasebne domove.

Razstava sodi med dejavnosti, povezane z obeleževanjem 20-letnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. SEM namreč od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine.

Upodobitve Kristusovega rojstva kot ogledalo

»Božične jaslice so med najznačilnejšimi predmeti poljske folklore. Priljubljene so bile predvsem v 19. in na začetku 20. stoletja, v t. i. zlatem obdobju ljudske kulture. Kljub številnim preobrazbam pa so žive še danes,« je dejala kustodinja razstave Małgorzata Kunecka: »Upodobitve Kristusovega rojstva so kot ogledalo, v katerem se zrcali realnost časa njihovega nastanka. Ne odražajo zgolj aktualnih družbenih in političnih vprašanj, temveč poudarjajo tudi kulturne in posamezne tipične lastnosti svoje regije.«