Gostoljubje je ena izmed temeljnih tem Svetega pisma, brez katere ni mogoče pravilno dojeti bistvenega v razodetju, ki se pričenja pri preprosti vsakdanji gostoljubnosti, v kateri človek celo nevede pogosti Boga, in sega do razodetja večne nebeške gostije, ki je zastonjski sad Božje ljubezni.

Knjiga o liturgičnih sodelavcih ponuja najprej nov pogled na pastoralne in liturgične sodelavce, in sicer kako morajo ti, v prostorni gostoljubnosti Božje ljubezni, ustvarjati gostoljubje v liturgičnem obhajanju in v moči Božje gostoljubnosti utrjevati vero bogoslužnega zbora.

Ker je gostoljubnost prvo sporočilo gostitelja gostom, ki ustvari ozračje sprejetosti in veličine srečanja, se morajo vsi dejavniki bogoslužnega zbora že pred bogoslužjem osrediniti na to Gospodovo držo, jo ponotranjiti in ustvariti sveto ozračje enosti, svetosti in veselja v skupni »hvalni, zahvalni, spravni in zadostilni daritvi«.

Biblični temelji gostoljubnosti ter značilna drža in zgled Kristusa

Knjiga Gostoljubnost liturgičnih sodelavcev na Kristusovi gostiji dopolnjuje že izdana avtorjeva priročnika Zakramentalna liturgika (2014) in Splošna liturgika (2019) tako, da razširi obravnavano pregleda na področje pastoralne liturgike.

V prvem poglavju (od treh), ki sledi krajšemu teološkemu uvodu o notranji vezi med gostoljubjem, bogoslužjem in dejavnem sodelovanju, je avtor predstavil biblične temelje gostoljubnosti in predvsem značilno držo in zgled Kristusa, ki se je dal v odkupnino za mnoge v uresničitev univerzalnega načrta odrešenja. Prav zato je morala že prva Cerkev, kot ji je naročal apostol Pavel v pismu Rimljanom, »gojiti gostoljubje«.

Avtor je osvetlil pomen tega naročila za Cerkev danes in kaj gostoljubje pomeni za posamične skupine, za člane župnijskega pastoralnega sveta, katehete, katehistinje, animatorje, bogoslužne sodelavce, diakone, mašne pomočnike, delivce obhajila, bralce Božje besede in razlagalce bogoslužja, psalmiste, organiste, pevce, ministrante, zakristane, vratarje, krasilce in pritrkovalce.

Poslanstvo po Kristusovem vzoru ni osebna odlika, ampak ...

Drugo in najobširnejše poglavje knjige Gostoljubnost liturgičnih sodelavcev na Kristusovi gostiji prej naštete skupine posebej obravnava. Ministerialna služba Cerkve in vseh, ki opravljajo svojo posamično službo v njej, pa naj bodo v njo uvedeni po službenem posvečenju (duhovniki in diakoni), naj bodo v njo postavljeni (akoliti in lektorji) ali pa jim je služba zaupana s posebnim blagoslovom, je v knjigi dosledno predstavljena kot poslanstvo.

Poslanstvo pa po Kristusovem vzoru ni osebna odlika, ampak služba strežništva v njegovem imenu in za njegovo stvar.

Del knjige je namenjen poslanstvu razlagalcev bogoslužja, kakor jih je predvidel že Tridentinski koncil, in o njihovi vlogi po liturgični prenovi drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

Avtor je predstavil tudi temeljne usmeritve, pravila in načine, kako pripraviti in izbrati primerne uvode ali občasne komentarje. Končno sledijo še deli o poslanstvu ceremonierja, zakristana, krasilk in krasilcev bogoslužnih prostorov ter o poslanstvu pritrkovalcev.

Bogoslužje je posebna oblika misijonarske dejavnosti Cerkve

Tretje poglavje prinaša zbrane nekatere obrede: obred postavitve v liturgični službi lektorata (služba bralca) in akolitata (služba mašnega pomočnika), obred postavitve v službo voditelja bogoslužja Božje besede, izrednega delivca ali delivke svetega obhajila, določitve enkratnega delivca svetega obhajila; in blagoslove: blagoslov bralcev in bralk in blagoslov ministrantov in ministrantk na začetku službe.

Gostoljubnost liturgičnih sodelavcev na Kristusovi gostiji je tudi priročnik, ki ob študentih teologije cilja k oblikovanju širokega kroga župnijskih sodelavcev.

Bogoslužje je posebna oblika misijonarske dejavnosti Cerkve. Nagovarja vse tiste, ki s posebnim namenom ali pa čisto mimogrede in »slučajno« prihajajo v naša svetišča, ker čutijo, da je življenje nekaj več, ker hrepenijo po svetem, po lepem, mističnem. To je prvinska želja v človeku, ki dostojanstvu človeškega bivanja daje popolnoma novo kakovost.