Moškega zatrka se je udeležilo veliko zvestih in radovednih moških.

V soboto, 2. februarja, je bil v Antonovem domu na Viču v Ljubljani Moški zajtrk, ki ga v okviru društva Družina in življenje prireja Dani Siter.

Dani Siter je za Družino dejal, da so z Moškim zajtrkom pričeli leta 2006 ter da gre za obliko druženja fantov, mož in očetov z namenom, da bi prepoznavali znamenja časa ter skupaj iskali odgovore na vprašanja o našem temeljnem poslanstvu: postajati odgovoren mož, oče, kristjan in državljan.

Aktivno živeti vlogo moža in očeta

Kot je dejal Dani Siter so se najprej leta 2006 zbirali v ožjem krogu, pri njih doma: deset do dvanajst mož, ki so bili večinoma člani okoliških zakonskih skupin v okviru Družine in Življenja.

»Zbirati smo se začeli z namenom, da bi skozi prizmo krščanskih moralnih načel ter krščanskega nauka spoznavali vlogo moža in očeta v družini. Pa ne le spoznavali, pač pa da bi te vloge bolj ponotranjili in jih začeli aktivno živeti. Naša srečanja so bila tri do štiri krat letno.

Leta 2010 smo se odprli širšemu krogu zainteresiranih in srečanja začeli organizirati zunaj našega doma, vendar še vedno v Krškem in okolici.« Prvi pomembnejši gost Moškega zajtrka je bil leta 2011 zdaj že pokojni dr. Alojz Rebula, leta 2012 pa je bil naš gost igralec Gregor Čušin.

Kasneje so jim sledili: Jože Možina, Tone Rode, Franci Petek, predstavnik ameriške Biblične družbe Samuel Lufi in ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomelli.
Organizator in povezovalec Dani Siter

Po moških so nastali še ženski zajtrki

V letu 2013 so srečanja prenesli v Ljubljano, hkrati pa so začeli spodbujati druge člane zakonskih skupin iz drugih slovenskih regij, da so začeli organizirati regijske Moške zajtrke. Med prvimi so se začeli zbirati možje in fantje iz Prlekije in Prekmurja ter organizirali Moški zajtrk v Veržeju.

Kmalu so pobudo prevzeli nekateri duhovniki. Tako so se začeli Moški zajtrki v Mirni na Dolenjskem, v Gornji Radgoni in še kje.


Gost letošnjega Moškega zajtrka je bil dr. Peter Millonig.

»Da ne bi bile žene prikrajšane, so žene, članice zakonskih skupin Družine in Življenja začele po našem vzoru pripravljati t. i. Ženske zajtrke,« je pojasnil Dani Siter.

Kaj danes pomeni biti krščanski mož in oče

Tako je pojem Moški ali Ženski zajtrk že dokaj znan v slovenskem prostoru. Dani Siter verjame, da so se tudi zaradi teh prizadevanj pričele t. i. moške ali ženske skupine, ki se zdaj že marsikje redno zbirajo z namenom, da bi svojo moško oziroma žensko vlogo čim bolj spoznavali in jo dejavno živeli.


Peter Millonig

»V javnosti danes vlada mnenje, da je današnji moški poženščen oziroma pomehkužen, da živimo v času krize moškosti oziroma krize identitete pravega moškega, da postajamo vedno bolj hermafroditska družba. Žene se pritožujejo, češ da so moški nezainteresirani, da prelagajo odgovornosti za dom in družino, še posebej vzgojo otrok, nanje,« je spomnil.

Bog je na različnost spolov vezal različnost nalog

Ko se je pripravljal na srečanje, je prebral veliko člankov o moškosti in ženskosti. Zelo ga je pritegnil prispevek Milana Knepa na portalu domovina.je, kjer je zapisal:

»Skrajna feministična ideologija je razširila prepričanje, da spol ni naravna danost, da nismo moški in ženske po naravi, temveč naj bi bil spol produkt vzgoje, socialnega okolja in zgodovine. Kot da je spol povsem zamenljiv in bi se lahko za katerega od spolov razumsko in interesno odločili.


Moški so z zanimanjem prisluhnili zanimivemu gostu.

Po tej ideologiji naj bi ne imeli dveh spolov, moškega in ženskega, ampak poljudno število enakovrednih spolnih opredelitev, za katere se uporablja angleška beseda gender.

Namesto biološkega spola se torej uveljavlja t. i. družbeni spol ali gender, ki temelji na kulturnih predpostavkah, kar omogoča družbeno konstrukcijo moških in žensk.

Po tej ideologiji so vloge, ki jih imamo v življenju glede na svoj biološki spol, ožigosane kot napačne. Tradicionalno in tudi krščansko prepričanje pa je, da so naše vloge pogojene prav z našim biološkim spolom.

'Kot moža in ženo ju je ustvaril,' pravi Sveto pismo. Kar pomeni, da je Bog na različnost spolov vezal tudi različnost nalog, poslanstva in vlog, ki jih imamo kot moški oziroma ženske.«

Moški »boj« potrebuje ljubezen, da ga jeza ne zaslepi

Podobnega mnenja je tudi Anselm Grün, ki je v svoji knjigi Boj in ljubezen zapisal: »Pri možu sta pomembna oba pola: boj in ljubezen. Kdor se samo bojuje, je v nevarnosti, da postane trd in neobčutljiv. Kdor samo ljubi, se nagiba k temu, da dopusti le nežno stran. Kot bojevnik je sposoben ljubiti. Njegov boj pa potrebuje ljubezen, da ga jeza ne zaslepi.


Na citre je zaigral Klemen Matk z visokogorske kmetije nad Matkovim kotom na Solčavskem.

Izkušnje so pokazale, kako malo danes moški zaupajo vase. Do žensk naj bi bili vedno ljubeznivi in prijazni; tako pozabijo, da so moški. Ne upajo se lotiti stvari, se boriti zase in prevzeti vodstva. Čutijo, da jim nekaj manjka. Vendar pogosto ne vedo, kako naj pridejo do pristnega moškega v sebi, ne da bi pri tem zapadli v vlogo mača ali postali t. i. pomehkuženi moški.«
Vendar se na zadnjem Moškem zajtrku niso zbrali z namenom, da bi govorili o teoriji spola, pač pa o tem, kaj danes pomeni biti pravi moški, krščanski mož in oče ter kristjan, ki želi aktivno živeti svojo vero doma, v službi in v družbi.

Vedno je treba imeti v ospredju dostojanstvo ljudi

Gost je bil dr. Peter Millonig, koroški Slovenec, poslovnež z več desetletnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in eden naših prvih diplomatov.

Pred kratkim so pri založbi Ognjišče izdali njegov prvenec Zasidran v veri, knjigo duhovne proze, ki nam pomaga iskati Boga, resnico in dobroto. Z njim se je pogovarjal Dani Siter.

Dr. Millonig je o svojih spoznanjih in delu v gospodarstvu ter nasploh z ljudmi poudaril, da je vedno treba imeti v ospredju dostojanstvo ljudi. Gojiti moramo ljubezen, to pa je lažje, če nam je krščanski nauk blizu, če ga živimo in ga tudi branimo, če je treba.

Spomnil je, da nam Sveto pismo daje vse odgovore na vsa življenjska vprašanja. Da pa bi slišali Božjo besedo, moramo biti ponižni.

Kot je dejal, je naloga očeta ljubezen do materinščine, do okolja (družine, družbe) in do Boga.

Spomnil je tudi, da bolečina, ki so jo med drugo svetovno vojno in po njej dali slovenski mučenci narodu, ni bila zaman.

Mučenci so s svojo krvjo in življenjem izvolili samostojno Slovenijo. Tega se moramo zavedati.

Za prijetnejše vzdušje je na citre zaigral Klemen Matk z visokogorske kmetije nad Matkovim kotom na Solčavskem. Pogovoru z dr. Petom Millonigom je sledil moški zajtrk.

Fotografije: Ivo Žajdela