Fantje in moški, ki smo povsem napolnili dvorano Glasbene šole Rakovnik, smo uvodoma spoznali življenjsko zgodbo Božidarja Prevca, ki ni bila posuta z rožicami. Njegov oče je bil gozdni delavec, mama pa gospodinja. Očeta je izgubil pri 13 letih, zato je vajeti domačije takrat prevzel njegov starejši brat Miha.

Pogovorni večer z Božidarjem Prevcem sta spretno in domiselno vodila Tomaž Kušar in Simon Jurkovič. FOTO: Tatjana Splichal

Prosti čas – kaj je to?

Doma so bili vseskozi navajeni delati. Mama je bila nezaposlena in je po očetu, ki je imel samo 19 let delovne dobe, prejemala 250 evrov pokojnine. »K sreči smo imeli precej gozda in smo se mulci ukvarjali s sečnjo lesa. Naši vrstniki so hodili na morje in izlete, nam pa se je zdelo samoumevno, da med počitnicami delamo, da bomo zaslužili za šolanje in da bomo preživeli.« Prostega časa tako rekoč niso poznali. »Če smo se za hišo žogali in je mama opazila, da smo prosti, nas je takoj znala zaposliti. Poslala nas je po krmo za prašiče ali po drva. Če smo imeli kaj prostega časa, smo ga imeli naskrivaj,« se spominja otroških in mladostniških let.

Možje in fantje smo z zanimanjem prisluhnili gostu večera. FOTO: Tatjana Splichal

Vsi otroci do fakultetne izobrazbe

Mama je kljub težkim življenjskim preizkušnjam vseh pet otrok spravila do kruha. Božidar je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja postal inženir lesarstva, leta 1994 pa je ustanovil podjetje, ki se ukvarja s prodajo pohištva. »Vseh pet, mene, moja brata in sestri, je spravila do fakultetne izobrazbe. Denar ni bil nikoli ovira. Delo je bilo pomembno, a ko se je bilo treba učiti, je bilo najpomembnejše učenje. Iz nemogoče situacije je ustvarila pogoje, da smo lahko vsi doštudirali.«

FOTO: Tatjana Splichal

Moja žena je »najboljša mama na svetu«

Ženo Julijano je spoznal v hribih, na Ratitovcu, kjer je bila oskrbnica. Še živo se spominja prizora. »Pojavila se je med vrati in sem si rekel: 'Tale bo pa moja.' In je res postala moja.« Skozi leta skupnega življenja se jima je rodilo pet otrok, Peter, Cene, Domen, Nika in Ema. Ženo je označil za glavno življenjsko sopotnico in zaupnico. »Ona je prva in za njo ni daleč nobenega drugega. Priznam, da nisem bil najbolj vzoren oče, ker sem bil ogromno zdoma. Prepričan pa sem, da so imeli najini otroci najboljšo mamo na svetu. Ona je bila prav tako zaposlena, pa je opravljala še mnogo drugih stvari. Jaz sem hodil na tehnično, ona na filozofsko šolo. Ti dve struji sva znala lepo povezati skupaj in smo nekako zvozili.«

Božidar Prevc se je izkazal za zelo duhovitega sogovornika. FOTO: Tatjana Splichal

Svetopisemska prilika o talentih je bistvo našega bivanja

Prevčevi nikoli ne skrivajo, da so verna družina. Otroci so nekoč ministrirali, sam pa vseskozi poje na koru, zato se rad pošali, da zna že vsa besedila pesmi na pamet in ne rabi več hoditi na vaje. »Župnija je za nas način življenja. Če si bil vzgojen kot kristjan, moraš pri tem tudi vztrajati. Včasih moraš sprejeti kakšno besedo s prižnice, da si kaj vzameš za sveto in se skušaš vsaj malo ravnati po Božji besedi.« Še posebej blizu mu je svetopisemska prilika o talentih, ki po njegovih besedah predstavlja bistvo našega bivanja. »Mi nismo tukaj slučajno. Vsak je na svetu z namenom. A če mislite, da ste zato, ker ste si ustvarili družino in imate zanesljivo službo, vzor drugim, vam povem, da ni tako. V življenju je treba narediti nekaj posebnega.«

Božidar Prevc: »Moj življenjski moto je, da moraš biti v življenju boljši od povprečja. Nikoli se ne smeš primerjati s slabšim od sebe. To je moje osebno in poslovno vodilo.« FOTO: Tatjana Splichal

»Kdor visoko leta, ima veliko možnosti, da se piše Prevc«

Slovenski pregovor se glasi: 'Kdor visoko leta, nizko pade.' Oče skakalnih šampionov pa pravi: »Kdor visoko leta, ima veliko možnosti, da se piše Prevc,« s čimer je poskrbel za salve smeha med občinstvom. »Skoki so lepa prispodoba za življenje. Lahko zelo visoko letaš, pa boš še vedno padel. Ni problem, če padeš, problem je, če se ne znaš pobrati,« ugotavlja in dodaja, da je uspeh v poslu ali športu odvisen od poguma, človek pa potrebuje tudi drznost in vztrajnost.

FOTO: Tatjana Splichal

Besede ponos ne priznava

Ob spremljanju športnih vzponov in padcev svojih otrok mu ni vedno enostavno. Kaj pa ob zmagah? »Ali ob njih čutite veselje, radost, ponos?«, je zanimalo sovoditelja večera. »Besedo ponos kar črtajte,« je odvrnil Prevc: »Te besede ne priznavam. Priznavam pa besede, kot so veselje, žalost, razočaranje. Vse, kar otrok doživlja, v pozitivnem ali negativnem smislu, starši doživljamo še mnogo bolj intenzivno. Pomembno je, da smo z njimi v trenutkih, ko jim ne gre.« Pri tem je spomnil na obdobje, ko je Peter zapadel v tekmovalno krizo. »V nekem intervjuju je izjavil, da je bila samo mama tista, ki je rekla: 'Peter, mi smo s tabo.' V krizi te pozabijo novinarji in celo prijatelji. Starševska služba vrhunskih športnikov je izjemno težka.«

Družinska sreča ali uspeh? Božidar Prevc odgovarja: »Družinska sreča in še enkrat družinska sreča.« FOTO: Tatjana Splichal

Dana beseda ali podpisana pogodba?

Prevc, ki počasi usmerja svoj pogled k upokojitvi, poudarja, da je v poslu pomembnejša dana beseda oziroma zaupanje, ki se vzpostavi med poslovnima partnerjema. »S partnerjem ne moreš trgovati, če se ne usedeš dol in kdaj tudi ne pohecaš z njim. Pogodba je lahko sklenjena, vendar če je sklenjena brez očesnega stika, ne velja nič. Za dva poslovna partnerja je pomembno, da se dobro poznata in razumeta ter si lahko kadar koli pogledata v oči.«

»Bog je«

Božidar Prevc je ob koncu moškega večera odgovarjal na posamezna vprašanja iz občinstva. Eden od moških ga je vprašal, kako on živi odnos z Bogom ter kakšna je njegova molitev. Odgovoril mu je kratko in jedrnato z dvema besedama: »Bog je.«

Zadovoljna trojica po koncu pogovornega večera. FOTO: M. M.

Moški večer smo zaključili ob druženju, hrani in jedači ter prijetnem klepetu. Na njem čisto zares ni bilo nobenega dekleta ali žene. A eni je vendarle uspelo vstopiti, vsaj za nekaj minut. Vas zanima, kateri? Preverite, kdo je avtor fotografij v članku.