Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal Peter Turkson, si prizadeva za preobrat v svetovnem gospodarstvu. Gospodarstvo od nas prav tako zahteva pravičnost in delovanje, usmerjeno v skupni blagor, saj z gospodarstvom gledamo v prihodnost v skrbi za prihajajoče rodove, je kardinal Turkson pojasnil v pogovoru za avstrijski tednik 'Die Furche'. V tem smislu sta drug od drugega odvisna tudi gospodarstvo in varovanje okolja, saj ekologija človeka spodbuja k odgovornosti in zavesti, 'da je edino gospodinjstvo, ki ga imamo ljudje, pravzaprav naš planet Zemlja'.

Da sta obe področji, gospodarstvo in varovanje okolja, med seboj tesno povezani, dokazuje tudi najnovejše zasedanje, ki ga prireja Katoliška teološka fakulteta na Dunaju, z naslovom 'Pravičnost v minljivem svetu', na katerem je v razpravi sodeloval tudi kardinal Turkson. Varstvo okolja predstavlja 'pomemben del katoliškega družbenega nauka', je kardinal pojasnil v pogovoru za omenjeno avstrijsko revijo. Tudi če Cerkev nima dejanske politične moči, si lahko na tem področju prizadeva za spremembe v načinu razmišljanja. »Na mnenje lahko vplivamo«, je prepričan kardinal, »in tako postanemo zagovorniki preobrazbe«.

Konkretno pa mora biti Cerkev zagovornica najšibkejših, ki trpijo ekološke posledice zaradi nepremišljenega širjenja gospodarstva. Četudi so podnebne spremembe za nekatere ljudi 'še vedno nekaj precej oddaljenega', pa nam konkretne usode in izkušnje iz Turksonove domovine, afriške Gane, dokazujejo, kako porast gospodarstva in onesnaževanje okolja hodita z roko v roki, je pojasnil kardinal.

Prizadevanje za nove smernice v svetovnem gospodarstvu v skupni blagor vseh Zemljanov mora zato biti ekumenska naloga, saj so gospodarstvo, varovanje okolja in ekumenizem skrb slehernega posameznika. »Ekumenizem nas spodbuja, da v duhu edinosti in solidarnosti naredimo za to Zemljo vse, kar je v naši moči.«

Da se Papeški svet za pravičnost in mir sooča s konkretnimi političnimi izzivi, Turkson utemeljuje z opozorilom na moralno sporna vprašanja, ki jih s seboj prinaša napačno vodeno svetovno gospodarstvo. »Pohlep je del razvoja«, pojasnuje afriški kardinal. »Če se denarno gospodarstvo vse bolj oddaljuje od resničnega gospodarstva in postaja samo sebi namen, gre zgolj še za to, da nenehno povečujemo dobiček.«

Vse to pa prav nič ne prispeva 'k blagru celotne človeške družine'; zato so pri omenjenem papeškem svetu sprožili zahtevo po davku na finančne transakcije ali pa ustanovitev organov svetovnega finančega nadzora. Nobena država 'teh vprašanj ne more rešiti sama', za to potrebuje avtoriteto, ki bo ta pravila določila in budno bdela nad kakršnimi koli nepravilnostmi'.

Foto: splet