Razmislek o temi (Jn 11,1-45)

Skrivnost smrti in trpljenja, posebej še skrivnost trpljenja nedolžnih in nebogljenih, je stara toliko, kolikor je staro človeštvo. Ob tem vprašanju vera pade ali raste. Podobno se je verjetno počutila Marta, ki je Jezusu kar malce poočitala: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« Med vrsticami je slišati očitek: Ko bi bil ti tukaj, bi mi sedaj ne trpeli in moj brat bi bil še z nami. Preprečil bi naše trpljenje. Mogoče je v isti sapi, ko je izgovorila svoj očitek, zaslišala samo sebe in se ji je zazdelo, da te besede niso modre ter morda je zato v nadaljevanju izpovedala svojo vero: »A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Približno tako znamo očitati (ali z besedami ali tiho) tudi mi: »Če bi Bog deloval tudi danes, ne bilo vojne, otroci ne bi trpeli, ne bi …« Nekateri potem skušamo očitke omiliti in (ali z besedami ali tiho v srcu) dodajamo: »Toda ti, Gospod, vse veš, ti veš, kaj potrebujemo. Pomagaj nam, da sp...