Deloval je v času, ko je v severnem kraljestvu (Izrael) vladal kralj Jerobeam II. (787–747 pr. Kr.), v južnem (Juda) pa kralj Uzija (781–740 pr. Kr.). To je bil čas velikega razkošja in blaginje (Am 5,11-12; 6,4-6; 8,4-6), tik preden je severno kraljestvo zavzela Asirija. Zaradi padca Sirije je takrat Jerobeam II. zavzel njena ozemlja in s tem ponovno prebudil hrepenenja po obnovitvi izraelske države iz Davidovega časa. Cvetoča trgovina s sosednjimi narodi, Arabijo, Fenicijo, Egiptom, ter razvijajoča se tekstilna panoga je državi prinesla blaginjo, a tudi povečala socialne razlike, kar je prineslo izkoriščanje revežev in bogatenje bogatih. Narod je zaradi vsega tega postal precej ponosen, kar se je kazalo tudi v razkošnem bogoslužju, bolj kot poprej nagnjenem k zunanjim izrazom, kar pa je vedno znamenje pomanjkanja prave vere. Sredi te napuhnjene družbe, ki se ji zaradi moralnega razvrata ravno zato obeta padec, Duh Gospodov prebudi preroški jezik Amosu, ki je bil pastir iz Tekoe, mesta v bližini Betlehema, torej na Judovem. Njegov poklic odseva tudi njegovo besedišče, polno je namreč kmečkih prispodob in prilik. Ker je bil tujec, lahko svarila, ki jih je izrekel po Božjem navdihu, še bolj razumemo kot nekaj izrazito objektivnega, namenjenega rešitvi in ne lastni publiciteti ali ustvarjanju moči ali oblasti. Ob tem je treba povedati, da preroki niso nekakšni jasnovidci, temveč razlagalci sedanjosti, ljudje, ki razumejo, kam ta sedanjost pelje. Njihovo vizijo, to je Božji navdih, so ljudje vedno razumeli kot nasvet ali opomin Boga glede njihovega ravnanja. Njegovo sporočilo je obsodba tedanjega stanja družbe, ki nezadržno pelje v propad. 

Preroki niso nekakšni jasnovidci, temveč razlagalci sedanjosti, ljudje, ki razumejo, kam ta sedanjost pelje.

Zato veliko govori o Božji sodbi, ki ni nikakršna »Božja kazen«, temveč samo logična posledica tega, da človek dela slabo. Glede na to, da se njegovo oznanilo dogaja v obdobju miru in ekonomske stabilnosti, so njegove besede razumljene kot nepotrebna destabilizacija. Knjiga je razdeljena na tri velike dele: 1-2 poglavje, v katerih beremo svarila narodom, Judu in Izraelu; 3-6 poglavje, v katerih govori o kaznovanju Izraela; ter 7-9 poglavje, ki govorijo o padcu Izraela.

Razlage spisov preroka Amosa boste lahko spremljali v letošnjih izdajah Magnificata.