Ravno to bomo delali v letošnjem postu. Molitev je ena izmed tradicionalnih stvari postnega časa, ki nam pomagajo še bolj ljubiti Boga in bližnje ter nas pripravljajo na velikonočno veselje. Molitveno življenje v postu lahko poglobimo tudi s premišljevanjem o naukih in molitvah našega Gospoda Jezusa. Kako nas je naučil moliti? Kako je molil k nebeškemu Očetu? In kako njegova molitev lahko spremeni našo molitev k nebeškemu Očetu?

V tokratnem postnem eseju mu bomo prisluhnili, ko nas bo učil moliti Gospodovo molitev (prim. Mt 6,9–13).

Učimo se od Učitelja

Pa začnimo. Predstavljajmo si, da smo eni od prvih Jezusovih učencev in z njim potujemo iz kraja v kraj. Opazujemo njegov vsakdanjik: vsako jutro vstane še pred sončnim vzhodom in odide na miren kraj, kjer je lahko sam z Očetom. Tudi mi in drugi učenci smo začeli tako moliti.

Jezus je izvrsten učitelj in dan za dnem nas sprašuje: »Kaj me želite danes vprašati?« Nekega jutra spregovorimo: »Gospod, vidimo, kako močno ljubiš Boga in kako zelo se zanašaš nanj. Vidimo, da vsako jutro odideš proč molit. Boš tudi nas naučil tako moliti?« Takole nas odgovori Jezus.

Bog je vaš Oče

»Čakal sem, da me boste to vprašali. Naš Bog, Stvarnik vsega stvarstva, je tudi vaš Oče in vi ste njegovi sinovi in hčere. Zato sem vas naučil reči 'naš Oče'. In ker je naš Oče, smo ena družina ter bratje in sestre med seboj.

Kadar začnete moliti, se zavedajte, da vaš Oče ni oddaljen oče, ki živi daleč proč od vas. Drži, živi v nebesih, vendar vam je vselej blizu. Ve, kdaj sedate in vstajate (prim. Ps 139,2). Pozna vaše veselje in žalost. Vidi dobro, ki ga storite, in opazi, kdaj vam spodleti. Vabi vas celo, da ga kličete Aba, Oče. Govorite z njim kot s svojim človeškim očetom.

Vabi vas celo, da ga kličete Aba, Oče.

Kadar v molitvi pridete k Očetu, mu najprej recite: Posvečeno bodi tvoje ime. Slavljenje njegovega imena vas povzdigne v njegovo bližino, da se zavedate, kako svet in mogočen je. Kadar premišljujete, kako svet je vaš Oče, se v primerjavi z njim seveda lahko počutite slabotne in grešne, vendar ste v dobri družbi. Ali se ni prerok Izaija počutil nevrednega, ko je videl svetost našega Očeta? 'Gorje mi, izgubljen sem!' (Iz 6,5). Drži, naš Oče je svet, a zavedajte se, da vas tako kot preroka Izaija z veseljem sprejema v svojo bližino.«

Naj pride Božje kraljestvo

»V zadnjih mesecih potujemo od vasi do vasi in oznanjamo Božje kraljestvo. Zahvaljujem se vam, da toliko časa in moči posvetite temu, da mi pomagate širiti to sporočilo. Veste, da so vsi povabljeni v Očetovo kraljestvo. To je kraljestvo odpuščanja in usmiljenja, ozdravljenja in prenove.

A ne pozabite, da je to v resnici Očetovo delo. Kraljestvo ne bo prišlo samo na podlagi človeškega truda. Zato molite: Pridi tvoje kraljestvo. To molite na začetku vsakega dne: kadar se lotite novega podviga, z družino sedete k obedu, kadar greste spat. Nato poglejte, kako se Očetovo kraljestvo širi med vami.

Zato molite: Pridi tvoje kraljestvo.

Še nekaj drugega lahko prosite: Zgôdi se tvoja volja. Veste, ko sem bil še majhen, mi je mama povedala, da se ji je nekega dne prikazal angel in oznanil moje prihajajoče rojstvo. (To zgodbo vam bom povedal kakšen drug dan!) Njene besede me spremljajo že vse življenje. Rekla je: 'Zgôdi se mi po tvoji besedi' (Lk 1,38). Naj bodo te besede vtkane v vašo vsakdanjo molitev. Takole lahko rečete: 'Zgodi se tvoja volja glede mojega časa, Oče. Zgodi se tvoja volja glede mojega denarja. Zgodi se tvoja volja v moji družini. Zgodi se tvoja volja v mojih odnosih z brati in sestrami. Zgodi se tvoja volja v moji radosti in veselju.'«

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (02/2023).