»Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem,« nam je naročil Jezus na začetku posta. Kakor je v vsakem domu prostor, kamor tujci ne vstopajo – ponavadi je to spalnica, najbolj intimen prostor doma –, tako je v našem srcu skrivni prostor, rezerviran samo za naše srečevanje z Bogom, ki tam prebiva. To je kraj molitve. Ena izmed starodavnih molitev, ki se dogaja na tem kraju, je tako imenovana Jezusova molitev oziroma molitev k Jezusu, ki se v svoji najdaljši obliki glasi: Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene, grešnika! Navdihnjeni z nekaj evangeljskimi odlomki so jo oblikovali prvi menihi, puščavniki. Pred očmi so imeli predvsem tri evangeljske osebe: kánaansko ženo, ki je Jezusa prosila za svojo bolno hčer, cestninarja, ki je v templju molil in se trkal na prsi, ter slepega berača Bartimaja, ki je vpil k Jezusu in prosil usmiljenja. Njihove goreče prošnje so puščavniki združili v eno molitev k Jezusu.

Moč...