Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je v nedeljo, 25. oktobra, v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda daroval slovesno mašo ob 80. obletnici evharističnega kongresa, ki je bil leta 1935 na Plečnikovem stadionu in po vsej v Ljubljani.

»Ne dovolite,da bi žalost prišla v vaše srce«

V pridigi je spomnil v kakšnih časih je takrat bil evharistični kongres. Marsikdo je že slutil zlo, ki je prihajalo. Vendar so ljudje izpovedali vse svoje veselje v molitvi in pesmi , v pobožnosti in pokornosti. Povedali so, da so Kristusovi in želijo v njem ostati. Ljudje so se leta 1935 zgrinjali, da bi počastili Boga, ga slavili ter da bi potrdili in poživili svojo pripadnost njegovi Cerkvi. V temo, ki jo je ljudstvo nosilo v sebi, je Bog poslal preroka Jeremijo, da je oznanjal veselje. Po njem je naročil, naj zidajo hiše, se poročajo in rojevajo otroke, torej živijo, čeprav okoliščine niso ugodne. »Ne dovolite,da bi žalost prišla v vaše srce, ne dovolite, da bi vaše življenje postalo žalostno.«

Vera v življenje

Tudi danes so zahtevani časi, polni skrbi, je nadaljeval nadškof, vendar nam tudi danes prerok govori o veselju, da ne bi zapadli malodušju. »Bodite ljudje, ki verjamejo v življenje , kajti kako bi mogli izpovedati vero v Boga življenja, če mi ne bi verovali v življenje?« je vprašal Zore. Tudi v zahtevnih časih se moramo zavedati veselja, ki nam ga podarja Bog. Zato se nadškofu zdi prav, da se hvaležno spominjamo evharističnega kongresa in mogočnosti, ki je takrat prevevala naše mesto. Takšne velike shode potrebujemo, da začutimo globimo in moč naše vere, še pomembneje pa po nadškofovem mnenju je, da čutimo božjo navzočnost vsak dan, saj samo tisti, ki v vsakdanu živi z Bogom more v resnici živeti današnji trenutek v odprtosti za prihodnost. »Človek, ki živi v temi, vendarle v sebi dovolj jasno zazna in spozna,da gre mimo njegov Odrešenik« in »čeprav ga skušajo utišati, /…/ Bartimaj ne dovoli, da bi Jezus šel mimo.« Gospod ne gre mimo človeka, ki kliče k njemu, in srca, ki ga prosi.

»Jezus, daj vero naši Cerkvi!«

Jezus je tukaj. Kaj ga prosimo, kaj želimo od njega? se je spraševal nadškof. Prosimo ga za vero, ki odpira oči našega duha in srca, »da morejo videti dlje kot samo do tega trenutka«. »Jezus, daj vero naši Cerkvi, našim kristjanom, daj jim močno vero, da bodo živeli iz tebe, da bodo živeli iz tvoje besede in da bodo živeli iz tvojih zakramentov. »Gospod, daj našemu narodu notranjo slogo, da bo ta narod, obdarovan s tolikimi darovi, mogel uresničevati v medsebojnem sožitju vse tisto, česar je sposoben. Gospod, daj svoj blagoslov in milostno se ozri na vse, ki v tem času hodijo skozi našo državo. Ozri se nanje, blagoslovi jih, zmehčaj njihova srca in nakloni jim mir v njihovih dušah.« Nadškof Zore je prosil tudi za duhovnike, ki bodo uresničevali in oznanjali evangelij. Pridigo je sklenil z besedami: »Gospod, blagoslovi ta naš narod!«

Fotografija je ilustrativna. Foto: Tatjana Splichal

Vir: SŠK