Toni Smolej je član Gorsko reševalne službe Radovljica (GRS) že od leta 1971. Že 40 let je na čelu gorske reševalne službe, za sabo pa ima več kot tisoč reševalnih akcij, poleg tega je inštruktor letalskega reševanja. Med drugim je iz rok predsednika države prejel najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja za leto 2021. 

Na kaj moramo glede na vaše dolgoletne izkušnje paziti med hojo v gore?

Med hojo v gorah moramo biti vedno skrajno previdni tako na označenih poteh kot tudi izven njih. V skupini se vedno prilagajamo najslabšemu členu, hodimo v gosjem redu, gledamo vedno korak naprej in ko si želimo kaj ogledati, se ustavimo na primernem kraju ter si ogledamo panoramo. Nikakor pa ni priporočljivo gledati okoli sebe med hojo, kajti takrat je nevarnost, da se spotaknemo ali nekoga pred ali za nami oviramo in posledično lahko pride do padca, ki je lahko tudi usoden.

FOTO: Osebni arhiv

Minuli konec tedna smo bili priča nesreči, v kateri je v 18 planincev udarila strela. Kako naj ravnamo, če nas v gorah ujame nevihta ali se izgubimo?

V primeru nevihte v gorah je situacija zelo kritična, posebno če nas zajame na grebenih, izpostavljenih mestih ali samotnih točkah. Najlažje je, če se pravočasno odločimo za čim prejšnji in varen sestop z mislijo, da vrh počaka na drugič, ne pa da ga moramo doseči, ker smo že tukaj. Priporočljivo je, da imamo varno razdaljo, da se ne držimo z rokami, da predmete damo na primerno lokacijo, kamor jih lahko drugič pridemo iskat. Če je možno, se usedemo, pokrijemo in čakamo, da tiste minute minejo. Opozarjam pa, da je to stresna situacija in je treba ostati miren, zbran in ne delati panike, ker s tem lahko samo poslabšamo situacijo. Če pa smo spremljali vremensko napoved, se v tistih urah že prej umaknemo na varno. V primeru, da se izgubimo v gorah, pa bodimo pozorni, ali se lahko vrnemo po isti poti ali smo na brezpotju ali smo zašli zaradi slabe priprave ali navigacije. V nobenem primeru ne silimo v zahteven svet, usedimo se, premislimo in ukrepajmo; če smo sposobni sestopiti, to storimo, če pa nismo sposobni sami odreagirati, pa kličimo 112. 

FOTO:  Člani GRS Radovljica 

Kako pestro je letošnje leto za reševalce? 

Letos je na tem področju zelo pestro na vseh reševalnih postajah v Sloveniji. V poletni sezoni naše gore privabljajo veliko turistov, ki ne poznajo pogojev v naših gorah, so slabo opremljeni in nepripravljeni, kar pogosto pripelje do nesreč in naše aktivacije. Pogosto nas ponesrečenci zelo hitro pokličejo. 

 FOTO: Člani GRS Radovljica 

Kaj spada v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, ki jo izbere?

Nahrbtnik naj bo vedno prilagojen našim namenom in turi, ki jo izberemo. V nahrbtniku naj bo vedno tekočina, še posebej v poletnem času pa se v gore odpravimo dovolj zgodaj. V nahrbtnik poleg tekočine spadajo tudi torbica prve pomoči, oblačila, kapa, rokavice, vetrovka in seveda poln nahrbtnik previdnosti. Izbiramo cilje, ki smo jih sposobni osvojiti in smo nanje pripravljeni. Priporočljivo je, da hodimo v družbi in se ne obremenjujemo s časovnico. 

FOTO: Člani GRS Radovljica

Kdaj moramo vzeti s sabo tudi čelado, samovarovalni komplet, plezalni pas, dereze in cepin?

Tehnična oprema mora biti prilagojena izbrani poti. Čelado, varovalo, rokavice in samovarovalni komplet potrebujemo, če si bomo na gorski poti pomagali z jeklenico. Pozimi pa so del obvezne opreme poleg čelade tudi dereze in cepin. V primeru uporabe tehničnih pripomočkov so pohodne palice lahko smrtno nevarne. 

V gorah se čas delovanja baterije mobilnih naprav skrajša zaradi nizkih temperatur in slabšega signala. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov, kako ravnati s telefonom?

V gorah je telefon poleg čelne svetilke nujen pripomoček. Pri porabi baterije le teh pa imajo v veliki meri vpliv zunanji dejavniki. Za ohranjanje baterije imejmo telefon na prsni strani v žepu, v primeru, da dežuje, pa v vrečki ali na primernih mestih opreme. Priporočljivo je, da se že od doma odpravimo s polnimi baterijami in imamo s sabo prenosne polnilce. 

Katere veščine mora obvladati gorski reševalec? 

V prvi vrsti je potrebno zavedanje, da je to dejavnost, ki terja veliko odgovornosti. Reševalec naj bi bil tudi alpinist, saj je to najboljši kader z znanjem in poznavanjem gorske tematike. Imeti mora veliko znanja in obvladati tehnične veščine ter znanja prve pomoči. Celotno usposabljanje traja tri leta, šele nato sledi izpit za reševalca.

V zadnjih desetih letih, če upoštevamo tudi lansko leto, je pri nas v gorskih nesrečah umrlo 179 ljudi. Kaj je po vašem mnenju razlog za tako veliko nesreč?

Veliko število obiskovalcev se sooča z nepoznavanjem ture in neznanjem pri uporabi opreme. Zavedati se namreč moramo, da če že imamo opremo, jo moramo znati pravilno uporabljati. Neznanje sicer vodi do nesreče. 

FOTO: GRS Radovljica/Zajem zaslona

Število žrtev je po moji oceni preveliko, zato mora biti izbira poti prilagojena našim zmogljivostim. V primeru slabih razmer se obrnemo, saj nas bodo gore počakale in se nanje odpravimo drugič.