Že nocoj, na predvečer praznika, bo ob 19. uri sveta maša z možnostjo spovedovanja, ob 20. uri pa prihod romarjev iz Cerkvenjaka, večerna molitev in nato opolnoči še romarska maša.

Praznično sv. mašo bo daroval Stanislav Slatinek

Jutri, na praznik Marijinega rojstva, pa bo ob 10. uri slovesno sveto mašo daroval msgr. dr. Stanislav Slatinek, prodekan Teološke fakultete univerze v Ljubljani in predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.

Veliko je ljudi, ki prihajajo sem. Nekateri le zato, da občudujejo razgled, drugi pa tudi zato, da se zatečejo k Mariji. Cerkev je biser gotske arhitekture Slovenskih goric in Štajerske. (dr. Sebastijan Valentan)

Marijin milostni kip iz 16. stoletja

Kot je povedal župnijski upravitelj Župnije sv. Peter pri Mariboru – Malečnik dr. Sebastijan Valentan, se romarska cerkev Matere božje na Gorci ponaša z Marijinim milostnim kipom iz 16. stoletja.

Na postavitev cerkve vplivali malteški vitezi

»Na zunanjem južnem oporniku cerkvene ladje je vklesana letnica 1517, verjetno pa je prvotna cerkev stala že prej. Na njeno postavitev so vplivali malteški vitezi, ki so imeli komendo v Melju,« je pojasnil župnik dr. Valentan.

Na zunanjem južnem oporniku cerkvene ladje je vklesana letnica 1517, verjetno pa je prvotna cerkev stala že prej. Na njeno postavitev so vplivali malteški vitezi, ki so imeli komendo v Melju. (dr. Sebastijan Valentan)

Biser gotske arhitekture Slovenskih goric in Štajerske

O Marijinih čudežih pričajo votivne podobe v zahvalo za uslišanje v cerkvi. »Veliko je ljudi, ki prihajajo sem. Nekateri le zato, da občudujejo razgled, drugi pa tudi zato, da se zatečejo k Mariji. Cerkev je biser gotske arhitekture Slovenskih goric in Štajerske,« je še dodal dr. Sebastijan Valentan.

O delavskem romanju na Gorco leta 1940

V rubriki »Novice iz domačih krajev« v Slovenskem gospodarju je bilo 11. septembra 1940 zapisano: »Delavsko romanje na Gorco pri Sv. Petru pri Mariboru je bilo na praznik Malega Šmarna prav slovesno. Delavstvo je bilo zbrano iz vse mariborske okolice. Od Sv. Petra na Gorco se je razvila procesija, pri kateri so romarji prepevali nabožne pesmi. V Marijinem svetišču na Gorci je delavcem pridigoval prof. Žličar, nakar je sledila slovesna sv. maša. Po sv. maši se je pred župno cerkvijo v Sv. Petru vršilo versko zborovanje, na katerem so govorili mariborski podžupan Žebot, Riko Rueh in predsednik okrožnega odbora ZZD Mastinšek.«