Janez Mlinar je lani v tej rubriki predstavil, kako zelo so grofje Celjski vtisnili pečat slovenskemu prostoru. Slovenci smo jih posebno v zadnjem času vzeli za svoje, kar je navzven najbolj razvidno iz treh celjskih zvezdic na naši državni zastavi. Drugače je z njihovimi srednjeveškimi knežjimi sopotniki. Goriški grofje nimajo veliko opraviti s simboli, ki so dandanes prisotni v slovenski zavesti, tudi zgodovinski pečat je v primerjavi s Celjskimi veliko bolj zbledel, čeravno so zaslužni, da se je dežela Goriška s svojo srednjeveško tradicijo z določenimi spremembami ohranila do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. V njenem deželnem grbu se je bohotil grb Goriških. Podobno je še do nedavnega veljalo za Goriško pokrajino, eno od štirih zdaj ukinjenih pokrajin italijanske avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Še vedno se z njim ponašajo v mestu Lienz na avstrijskem Vzhodnem Tirolskem, srednjeveški grofovski (so)rezidenci.

Goriška mejnost

Zani...