Goriško Mohorjevo družbo so ustanovili 17. novembra 1923, ko je ustanovitveni akt podpisal goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Koledar za leto 2024 sta uredila Marija Češčut in Marko Tavčar, koledarski del krasijo fotografije cerkva Danijela Devetaka. Tudi letos so v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo objavili skupen prispevek, tokrat zapis senatorke Tatjane Rojc ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule, »strastnega in nemirnega človeka, ki je iskal resnico«.

Prvi sklop zapisov v koledarju nosi naslov Utrip Cerkve, vsebuje pa zapisa časnikarja Matevža Čotarja o smernicah novega tržaškega škofa Henrika Trevisija in zlatomašnika Antona Bedenčiča, Ivana Uršiča piše o zlatomašniku Marjanu Jakopiču, Anton Štrukelj o papežu Benediktu XVI., Lara Bearzi pa o Svetovnem dnevu mladih v Lizboni.

 Drugi sklop zapisov z naslovom Kam plujemo sestavljajo zapisi deželnega svetnika SSk Marka Pisanija, Tomaža Simčiča, Jerneja Ščeka, Adrijana Pahorja (sodobni izzivi poučevanja) in Alenke Verša (izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji).

O požigu vasi od Komna do Branika februarja 1944

Razdelek Od kod prihajamo je namenjen različnim zgodovinskim vprašanjem. Marko Tavčar piše o Zboru svečenikov sv. Pavla in ustanavljanju GMD, Sadro Oblak pod naslovom »Cerkljani naj nam bodo tudi v tem zgled« o delovanju kulturnih društev na Cerkljanskem v času Avstrije, Ivan Vogrič pod naslovom Prekletstvo kamnite vile o gradnji vile Regenstreif pri Dunaju leta 1914 s kamnom iz Nabrežine ter štrajku kamnarjev, Branko Marušič o stoti obletnici Rimske pogodbe (1924), Danijel Čotar o uporu fantov v Tabru pri Dornberku pred sto leti, Giorgio Banchig o prepovedi slovenskega jezika v cerkvah Beneške Slovenije pred 90. leti, Matic Batič o »novi govorici prostora« na Primorskem (1943–1954), Renato Podbersič ml. o požigu vasi od Komna do Branika februarja 1944 (požgali so jih Nemci zaradi partizanskih »akcij«), Marko Klanjšček o operaciji Bober 27. februarja 1944 (deportacija več sto za delo sposobnih Kraševcev iz Devina in okolice na Bavarsko), Rozina Švent o dopisovanju očetov Joža Lovrenčiča in Borisa Furlana (iz Slovenije) s hčerkama v Ameriki, Ivanka Uršič o zapuščini družine Vuk iz Mirna, Magda Jevnikar o slikarju Francu Vecchietu iz Trsta, Karlo Mucci o Slovenskem kulturnem in rekreativnem društvu Jadro iz Ronk, Matjaž Rustja o desetih letih delovanja društev slovenskih čebelarjev v Trstu in Marijan Kravos o Slovenski Vincencijevi konferenci v Trstu.

Sandro Quaglia je analiziral razvoj turizma v Benečiji

V sklopu Izzivi naše dobe je objavljenih pet prispevkov. Dimitrij Žbogar razmišlja o naši zemlji in odnosu, ki ga imamo do nje, Jordan Piščanc se je lotil aktualne teme – izzivov umetne inteligence, Sandro Quaglia je analiziral razvoj turizma v Benečiji, Igor Gregori piše o katastrofalnih poplavah v Sloveniji, Matej Tavčar pa o širjenju modre rakovice.

V sklopu z naslovom Kaj smo so objavljena poročila o delovanju društev in ustanov v letu 2023, treh Mohorjevih založb, Zveze slovenske katoliške prosvete, Slovenske prosvete in drugih društev v Trstu, Združenja cerkvenih pevskih zborov, in drugih.

Na koncu so se v rubriki In memoriam različni avtorji spomnili uglednih osebnosti, ki so umrle v minulem letu. Zbornik zaključuje, kot običajno, Slovenska bibliografija v Italiji, ki zajema monografske in serijske publikacije slovenskih avtorjev iz Italije. Popis so sestavile Viviana Vodopivec, Martina Humar in Gabriela Caharija.

Anton Rutar, vrli mož izpod Krna

 V knjižni zbirki Naše korenine, namenjena je osvetlitvi osebnosti iz preteklosti slovenskega naroda na zahodnem robu, so letos izdali knjigo z naslovom Anton Rutar in podnaslovom Vrli mož izpod Krna, ki jo je napisal Jože Kurinčič.

Duhovnik Anton Rutar (1886–1983) je na Goriškem, pustil globok pečat. Bil je tudi med ustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe. Avtor knjige Jože Kurinčič, slovenist in kulturni delavec, je pranečak Antona Rutarja, obema je rodni kraj Drežnica. Knjigo sta uredila predsednik GMD Renato Podbersič in zgodovinar Renato Podbersič ml.

Večino življenja je Rutar preživel v Pevmi, bil je strog, a neizmerno dober in pravičen človek. Jože Kurinčič je knjigo pisal dalj časa. Pisanje sta spodbudila avtorjev brat Mirko in odkritje zanimivih arhivskih virov, napisal pa jo je zato, da se ohrani spomin na velikega, vrlega moža. Gre za kronološki popis življenja Antona Rutarja, mozaik osebnih spoznanj, pričevanj in dokumentov.