Goriče – zares živa župnija [FOTO]
Goriče – zares živa župnija [FOTO]
Praznovali so ju s somaševanjem, ki ga je v župnijski cerkvi, posvečeni omenjenemu apostolu, vodil beograjski nadškof metropolit mons. mag. Stanislav Hočevar, pri oltarju pa so se mu ob sedanjem župniku Francu Brečku pridružili nekdanji župniki v Goričah Lojze Zupan, Franc Podbevšek, mag. Branko Balažič, v duhu pa se jim je pridružil misijonar mag. Peter Ivančič na Kubi; vsi člani Družbe sv. Janeza Boska. Salezijanci namreč že od druge svetovne vojne (sprva so jo iz bližnjega Trstenika) upravljajo goriško župnijo.
Da jo dobro pozna, čeprav je več sto kilometrov oddaljen od nje, je v govoru med mašo potrdil nadškof Hočevar. Pohvalil je številne sodelavce, ki z župnikom Francem Brečkom gradijo pastoralno zavzeto in versko trdno občestvo in tako župljanom »kažejo pot, po kateri naj hodijo«. Zaželel jim je, da bi še naprej »v vseh pogledih duhovno napredovali«. Razveselil se je mladih družin s številnimi otroki, lepega petja mešanega, mladinskega, družinskega in otroškega pevskega zbora (vsi so peli med mašo), vseh dejavnosti v župniji od dela z mladimi in otroki (zadnji teden v avgustu so imeli oratorij), družinske kateheze (pri njej celotno družino vključujejo v katehezo), prav posebej pa prve obsežne in celovite knjige o župniji. Kako jim je ta pomembna, so Goričani najlepše potrdili s tem, da so jo dali na častno mesto pod sam daritveni oltar.
Ponosni na prednike
Nadškofa Hočevarja, duhovnike in župljane, ki so se zbrali v svetišču velikega apostola, katerega velik leseni kip je v glavnem oltarju, je na začetku evharistične daritve pozdravil cerkveni ključar sosednje podružnične cerkve sv. Lamberta v Zalogu Rafko Gros. Poudaril je: »Tudi v Goričah smo ponosni na naše prednike. Cerkveni prag je že povsem zlizan. Milijon korakov ga je moralo prestopiti, da so se v teh letih zajedli v kamen. Koliko jih je tod stopalo pred nami, nosilo s seboj svoje radosti in težave, pa svet čisto drugačen od našega. Zahodni človek je postal tako samozadosten, da se mu ni treba več bati Boga. Današnji človek lahko mirno reče: Bog me ne zanima, njegove moči se ne bojim. Sam lahko dobro poskrbim za zadovoljno življenje. Hvala Bogu, temu ne nasedajo vsi.«
Spomnil je na živo vero goriških prednikov: »Naši predniki so iz globoke vere postavljali po svojih poljih in vaseh tudi kapelice, ki so bile vidne podobe vere v Boga in krščanski svet. Ko je vera marsikje zbledela, so ta znamenje ostala le kot zaščiteni spomeniki. Spomin na nekaj, česar ni več.«
Omenil je duhovnike, ki so delovali v goriški župniji, pozdravil navzoče dušne pastirje in se jim zahvalil za delo v župniji. Posebej salezijanski skupnosti. Zbrane je povabil k molitvi za vse rajne in sedanje Goričane, za vse duhovnike, ki so tu delovali, katehete in katehistinje, organiste in zborovodje, posebej za tiste, ki danes soustvarjajo in sooblikujejo župnijo s svojim zavzetim delom.
Zahvala župnika Franca Brečka
Kako doživlja župnijo Goriče, kaj mu pomeni dušnopastirska skrb zanjo, izid monografije in kako pestro je duhovno dogajanje, je ob koncu maše povedal domači župnik Franc Brečko. To je zapisal tudi v uvodu v monografijo o župniji:
»'Moj ljubi je imel vinograd na rodovitnem griču!' (Iz 5,1)
Goriče, gorice, Gospodov vinograd … Priljubljena prispodoba v Svetem pismu: »Kajti hiša Izraelova je vinograd Gospoda nad vojskami« (Iz 5,7). Ena najlepših Jezusovih prilik je o trti in mladikah: 'Jaz sem trta, vi mladike …' (Jn 15,5).
Župnijo Goriče doživljam kot krasen Gospodov vinograd. Nad zložnimi naselji se na hitro dviguje Kriška ter Zaloška gora (Tolsti vrh) s Storžičem v ozadju.
Ob stosedemdeseti obletnici posvetitve župnijske cerkve smo se ozrli v bogato zgodovino. Hvala domačinom, ki so dali pobudo za knjigo. Res veliko so zbrali vsega in napisali. Vključili so še druge avtorje, ki so se poglobili v podrobno zgodovino. Bog povrni vsem za članke, slike, zbrano gradivo. Cerkvi, kapele in znamenja so izraz kulture in predvsem vere naših prednikov. Vse to ohranjamo ter prenašamo naprej.
Življenje v župniji je zelo pestro. Redna bogoslužja, posebej praznična, so lepo oblikovana. S petjem sodeluje otroški, mladinski, družinski ter mešani pevski zbor. Ministrantov je vse več. Mesečno pa oblikujejo maše veroučenci. Občasno se vključi tudi dramska skupina. Katehistinje jih krasno animirajo. Pred začetkom šolskega leta je tedenski oratorij. Animatorji pripravijo pester program za otroke. Vse dejavnosti povezuje župnijski pastoralni svet. Poskrbljeno je za čiščenje in krašenje. Pri večjih delih ter praznovanju sodeluje vsa župnija. Poglobitev župnijskemu življenju dajejo molitvena, zakonska ter moška skupina. Lepo je sodelovanje z osnovno šolo, gasilskim društvom ter drugim vaškim življenjem.
Pestra preteklost, čudovita narava je ob sodelovanju Božje milosti oblikovala res dobre ljudi.«
Predstavitev monografije
Monografijo Pod Zaloško goro in križem sv. Andreja je ob koncu maše predstavila mag. Andreja Rakovec, tudi avtorica prispevka Sakralna dediščina župnije Goriče (Župnijska cerkev sv. Andreja v Goričah, Podružnična cerkev sv. Lamberta v Zalogu, Kapela v bolnišnici na Golniku in Kapelice in znamenja v župniji Goriče).
Najprej je spomnila na zidavo nove cerkve v Goričah (začela se je 15. aprila 1850, posvetitev (ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf) 26. septembra 1852), ustanovitev samostojne župnije Goriče leta 1876 (prej je spadala pod župnijo Naklo, do katere – župnijske cerkve – je bilo poldrugo uro hoda), prve zapise o župniji Goriče nakelskega kaplana Ivana Vrhovnika, ki je v knjigi Zgodovina goriške fare zajel geografski opis kraja, statistične podatke o prebivalstvu, zgodovino, popisal obe cerkvi in kratko predstavil v župniji delujoče duhovnike. To je naredil že devet let po ustanovitvi župnije.
»Po več kot 130 letih je napočil čas za novo knjigo, ki je nadgradila obstoječe zapise. Veseli in ponosni smo, da smo v manj kot enem letu uspeli raziskati arhivsko gradivo in pripraviti knjigo, ki vam jo danes predstavljamo. Monografija Pod Zaloško goro in križem sv. Andreja je po obsegu in širini raziskav prva takšna knjiga o župniji. Šest avtorjev je raziskalo lokalno zgodovino in umetnostno dediščino župnije ter prispevalo spomine na življenje v župniji. Knjiga prinaša veliko novih spoznanj, več podatkov je objavljenih prvič,« je povedala mag. Rakovčeva.
Pobudo za knjigo je dala Marija Kos, ki je za knjigo prispevala tudi prispevka Nastanek in razvoj naselij župnije Goriče ter Od podružnice do samostojne župnije. Pobudo je podprl župnik Brečko.
Rakovčeva se je zahvalila še avtorjem drugih prispevkov v knjigi: dr. Mihu Šimcu (Dušni pastirji v Goričah od leta 1786 do leta 1945), dr. Bogdanu Kolarju (Duhovniki v župniji Goriče po drugi svetovni vojni), s. Emanueli Žerdin (Sledi življenja in delovanja sester frančiškank FBS v sanatoriju Golnik), Janezu Rakovcu (Spomini na ministrantska in pevska leta), izvrstnemu oblikovalcu Jožetu Šenku iz založbe Salve, recenzentoma dr. Ani Lavrič in dr. Dušanu Kosu, Antonu Lenarčiču za večino fotografij v knjigi in drugim zaslužnim zanjo. Izjemno lepo, vsebinsko pestro in dokumentarno bogato knjigo so obiskovalcem maše ponudili le za 17 evrov. Veliko jih je po pogostitvi v bližnjem Kulturnem domu odšlo domov z njo.
Župnik Franc Brečko je z župljani ob pomembnem jubileju poskrbel tudi za obnovo vhodnih vrat in oken v cerkvi sv. Andreja, obnovili pa bodo še kipe v njej in v cerkvi v Zalogu.
Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k tako lepemu bogoslužju.
Kako so župljani povezani, je pokazalo tudi druženje pri pogostitvi.