Gorica, Slovensko pastoralno središče – 50 let
Gorica, Slovensko pastoralno središče – 50 let
Slovensko pastoralno središče (SPS) v Gorici, kjer se že stoletja zbirajo slovenski verniki, je goriški nadškof Peter Cocolin z dekretom uradno ustanovil 24. oktobra 1972, razglasil pa na nedeljo Kristusa Kralja, 25. novembra 1972. Njegovo pastirsko palico, znamenje njegove navzočnosti v duhu, je 26. novembra 2023 držal v roki glavni mašnik, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, predsednik koordinacije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.
Zahvala za 50 let utripanja žive skupnosti
Od novembra 2022 je Slovensko pastoralno središče, ki ima sedež v cerkvi sv. Ivana in ga vodi župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka, že pripravilo pester niz dogodkov: zahvalni maši so sledili duhovna obnova, romanje na Sveto Goro, junijsko Ivanovanje ob prazniku farnega zavetnika in prenovljena grafična podoba.
Krona praznovanj je bilo slovesno bogoslužje, ki ga je ob prazniku Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, v nedeljo, 26. novembra, vodil dr. Anton Jamnik, čigar prihod v cerkev sta na orgle in trobento svečano pozdravila David in Amadej Bandelj. Kot je uvodoma dejal Marijan Markežič, ki že 44 let deluje v duhovniji, ta maša želi biti »zahvala za 50 let utripanja žive skupnosti, obenem pa, da bi se posvetili in okrepili za naprej«.
Pomen tradicije in identitete Slovencev v Gorici
Škof Jamnik je zbranim vernikom ob »čudovitem jubileju« iskreno čestital v imenu slovenskih škofov: »Ena domovina smo, ena Cerkev, povezani tam, kjer molimo skupaj, kjer se pogovarjamo, kjer ohranjamo kulturo, kjer smo ponosni na naše korenine: tam je naša domovina.«
O povezanosti s slovensko Cerkvijo je pričala tudi navzočnost somaševalca p. Boštjana Horvata, župnika sosednje župnije na Kapeli. V homiliji je škof poudaril, kako je pomembno, da verniki v Gorici ohranjajo tradicijo in identiteto. Duhovnija nima fizičnega ozemlja, »ima pa največji teritorij: vaša župnija je tam, kjer skupaj živite, molite in si prizadevate, da bi ohranjali svojo kulturo«.
Pomembno je, da ohranjamo svoj jezik in kulturo
Škof se je spomnil mons. Franca Močnika in ostalih duhovnikov, ki so opravili veliko dobrega na Goriškem, da ohranjamo vero ter zvestobo Bogu in domovini. V globalnem svetu, v združeni Evropi, »je pomembno, da vemo, kdo smo, kaj je naša zgodovina, naš jezik«. Zgodovina, vera, kultura in jezik so nam darovani. Izrecno je pohvalil petje na koru: »To je dar ne samo za slovensko skupnost, temveč tudi za vse ostale na tem območju, za italijanske skupnosti in druge, ki prihajajo.« Zlati jubilej naj da »zagonskega vetra še naprej, da se boste z veseljem družili, molili, praznovali«. V svetu udobja in umetne inteligence, v katerem ostaja človek strahovito sam, potrebujemo druženje in dialog. Človek je ustvarjen, da je v občestvu. V takem svetu je vera »pravi privilegij«, saj zaupamo, da Bog je stvarnik naše zgodovine.
Mladi birmanec je škofu Jamniku nekoč dejal, da je papež Frančišek veren, ker ima rad Boga in ljudi. To je »najlepši teološki odgovor, kar sem ga slišal«! Tudi mi »imejmo radi Boga in ljudi«! Ljudje naj ob nas začutijo nekaj svetega, nekaj božjega, ne izključujmo nikogar, gradimo pristne medsebojne odnose. Pri tem je pomembno, da ohranjamo svoj jezik in kulturo, kajti jezik niso samo besede, jezik je način življenja: z besedami lahko naredimo ogromno dobrega.
Za goriško skupnost je duhovnija posebej pomembna
Gorica bo leta 2025 z Novo Gorico evropska prestolnica kulture. V Evropi, ki išče svojo dušo, moramo ohranjati temeljne vrednote, dostojanstvo človeškega življenja, solidarnost, versko svobodo, dialog in mir. Tudi verniki Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, je še dejal škof Jamnik, »imate v prihodnje posebno mesto na tem območju za slovenstvo, za Gorico, za Evropo, da bi ji tudi vi s svojim pričevanjem dvignili dušo«. Verniki, ki imamo radi Boga in ljudi, »bodimo žive priče upanja in veselja v Evropi«.
Slovesen trenutek ob jubileju je bila tudi obnovitev posvetitve Marijinemu in Jezusovemu srcu. Tik pred koncem prazničnega obreda – s kora ga je spremljalo petje cerkvenega zbora, ki je pel tudi Bandljevo Mašo v čast sv. Janeza Krstnika, nekaj pesmi pa so pod vodstvom Bogdana Podveršiča zapeli skavti in mali veroukarji – se je Elia Bastjančič v imenu vernikov zahvalil škofu za prisotnost in mu poklonil »nekaj dobrot naše zamejske zemlje«. Poudaril je, da je za goriško skupnost duhovnija posebej pomembna, »ker se v njej Slovenci družimo in Boga slavimo v svojem materinem jeziku«; kot je dejal tudi bl. Slomšek, je materni jezik med vsemi jeziki najljubši.
V prihodnost s pogumom in zaupanjem v Boga
Ob 50. obletnici je duhovnija izdala priložnostno publikacijo z naslovom Utrip žive skupnosti, ki prikazuje kratko zgodovino nastanka in razvejenega delovanja slovenske duhovnije. Napisala jo je Mariza Perat, uredila sta jo župnik Markežič in Bandelj, ob praznovanju pa so jo razdelili navzočim. Škof Jamnik, ki je bil vidno presenečen nad »sončnimi ljudmi« in svežim vetrom, ki je vel v goriški skupnosti, je navzočim zaželel blagoslovljen adventni čas, da bi po jubileju gledali v prihodnost s pogumom in zaupanjem v Boga, zvesti koreninam, polni mladosti in veselja. Slavje se je nadaljevalo v dvorani bližnjega Močnikovega doma s kosilom, ki se ga je, v duhu žive skupnosti, udeležil tudi goriški nadškof Carlo Redaelli.