Gorbačov je imel ključno vlogo pri koncu hladne vojne, kar mu je leta 1990 prineslo Nobelovo nagrado za mir in široko priljubljenost na Zahodu. Domača javnost ga ni videla v tako dobri luči, saj so ga Rusi krivili za razpad Sovjetske zveze leta 1991 in gospodarski propad, v katerem so se znašli v 90. letih prejšnjega stoletja.

Zgodovinsko srečanje s papežem sv. Janezom Pavlom II. leta 1989

Novo smer v odnosih s Svetim sedežem, s čimer je končal desetletja verskega preganjanja katoliške cerkve v nekdanji Sovjetski zvezi, je po navedbah portala Vatican News, zaznamovalo njegovo zgodovinsko srečanje v Vatikanu, 1. decembra 1989, takrat še v vlogi generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije, s papežem Janezom Pavlom II. Do srečanja je prišlo manj kot mesec dni po padcu berlinskega zidu.

Mihail Gorbačov je po bolezni v 92. letu umrl v Moskvi.

Skupne vrednote

Na srečanju sta papež Janez Pavel II. in Gorbačov izmenjala svoje poglede na globoke spremembe, ki so se tedaj dogajale v Vzhodni Evropi, in izrazila široko strinjanje o potrebi po večji verski svobodi v Sovjetski zvezi, po prenovi etičnih in moralnih vrednot in izboljšanju odnosov med katoliškimi in pravoslavnimi kristjani.

Napačno bi bilo, če bi kdo trdil, da bi se morale spremembe v Evropi in svetu odvijati po zahodnem vzoru. (papež Janez Pavel II.)

Prav tako sta se strinjala, da od vzhodnoevropskih držav ne bi smeli pričakovati, da bodo zlahka prevzele zahodne vrednote. »Napačno bi bilo, če bi kdo trdil, da bi se morale spremembe v Evropi in svetu odvijati po zahodnem vzoru«, je dejal sveti Janez Pavel II. »Evropa bi morala kot udeleženka svetovne zgodovine dihati z dvema pljučnima kriloma,« je še dodal pokojni papež.

Gradnja verske svobode in dialoga v postsovjetski Rusiji

Med pogovorom je poljski papež izrazil tudi zaskrbljenost glede verske svobode v Sovjetski zvezi in odnosov Vatikana z različnimi pravoslavnimi in katoliškimi veroizpovedmi ter pri tem naletel na relativno pozitiven odziv s strani Gorbačova.

V takratnem nagovoru sovjetskemu voditelju je papež poudaril: »V ozračju obnovljene svobode bomo katoličani tako lahko sodelovali s svojimi brati pravoslavne cerkve, ki so nam tako dragi. Dejansko delimo z njimi skupno dediščino in želimo z njimi sodelovati v prenovljeni ekumenski zavezi oznanjevanja Kristusovega evangelija novim generacijam in delati skupaj z njimi na širokem področju človeškega razvoja, medtem ko čakamo na ponovno izgradnjo edinosti, ki si jo je Kristus želel za svojo Cerkev.«

V ozračju obnovljene svobode bomo katoličani tako lahko sodelovali s svojimi brati pravoslavne cerkve, ki so nam tako dragi. (papež Janez Pavel II.)

Gorbačov je ponovno obiskal Vatikan leta 1990, ko je njegova vlada po desetletjih preganjanja sprejela zakon o svobodi veroizpovedi, s katerim je odpravila omejitve za Cerkve in legalizirala ukrajinsko katoliško cerkev.

Znova sta se srečala 13. novembra 2000, na svetovnem vrhu Nobelovih nagrajencev za mir v Rimu.