Slovanom dobro znana svetnika Ciril in Metod morda ne bi bila tako uspešna, če ne bi vzgojila svojih učencev, ki so njuno delo širili po Evropi in pri tem prestali mnogo preizkušenj, saj so bili preganjani. Hvaležno se jih spominjamo 27. julija, na dan smrti sv. Klimenta Ohridskega leta 916. Sveta brata sta na povabilo kneza Rastislava prišla leta 863 na Moravo, kjer sta bila lepo sprejeta, ker so ljudje razumeli jezik, prevzela jih je tudi liturgija, izvemo iz življenjepisa, ki so ga napisali njuni učenci. Z njima so prišli Kliment, Naum, Angelarij in Sava. »Metod se je po Cirilovi smrti, leta 869, vrnil v Panonijo in na Moravsko, kjer je do smrti leta 885 z velikimi napori misijonaril in vzgojil veliko učencev. Ko so bili po njegovi smrti učenci izgnani, so šli v Bolgarijo in Makedonijo. Iz Ohrida se potem širi starocerkvenaslovanščina med Srbe, iz Bolgarije pa v Ukrajino in Rusijo, med Hrvati pa so do 19. stoletja ostali in vztrajali 'glagoljaši',« je o učencih povedala prof. Martina Orožen v pogovoru za Družino leta 2013, ob praznovanju 1150. obletnice prihoda Cirila in Metoda na Moravsko.

Sv. Gorazd
Sv. Gorazd ali Moravana, kot ga imenuje Kliment v življenjepisu, je bil potomec slovenskih prednikov, prvi in doslej edini slovenski svetnik, piše o njem Franc Perko v Letu svetnikov. Bil je izredno nadarjen in je obvladal slovanski, grški in latinski jezik, zato ga je Metod določil za svojega naslednika. »Pokazal jim je enega svojih zvestih učencev po imenu Gorazd rekoč: »Ta je vaše dežele svoboden mož, pa dobro poučen v latinskih knjigah, pravoveren. To bodi vaša volja in vaša ljubezen, kakor tudi moja.« Po Metodovi smrti se je začelo na Moravskem preganjanje slovanskih duhovnikov in Gorazd je moral zapustiti deželo. Kam je odšel po izgonu, ni znano. Ne vemo niti tega, kje je umrl in kje je bil pokopan. 

Sv. Kliment Ohridski
O sv. Klimentu Ohridskem je znanega več. Rodil se je med letoma 830 in 840, najbrž v slovanskem delu grške pokrajine Makedonije. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, potem pa je z Metodom šel na Moravsko. Po Metodovi smrti je bil med voditelji slovanskih duhovnikov. Ko so bili izgnani iz Moravske, je skupaj z Naumom, Angelarjem in drugimi prišel v Bolgarijo, kjer ga je kralj Boris postavil za učitelja. Dal mu je tudi bogate darove, da je lahko sezidal samostan in cerkev v Ohridu. Tam je s sodelavci ustanovil šolo, iz katere je izšlo okoli 3500 učencev, usposobljenih za cerkvene službe. V tej šoli so uporabljali glagolico; v severovzhodni Bolgariji pa je škof Konstantin leta 893 namesto nje uvedel lažjo pisavo, ki po sv. Cirilu nosi ime cirilica, in je pozneje izrinila glagolico. Enostavnejšo cirilico sta izoblikovala Kliment in Naum. Kliment je tudi plodovito književno deloval. Napisal je cerkvene govore, življenjepise cerkvenih očetov in pesmi. Nekateri njegovi spisi so se ohranili. Na stara leta se je umaknil v samostan ob Ohridskem jezeru, kjer je 27. julija leta 916 umrl. Ko so Turki cerkev sv. Pantalejmona leta 1396 spremenili v mošejo, so Klimentove posmrtne ostanke prenesli v cerkev Matere božje, ki so jo poslej imenovali kar cerkev sv. Klimenta., in tam je pokopan še danes.