Kmete je seveda močno zanimalo, kako jim bo država pomagala sanirati nastalo škodo. Kot je obljubil premier Golob, se bodo na vladi zelo potrudili, da bodo "postopke, ki so običajno zelo dolgotrajni, poskušali skrajšati na minimum. To pomeni, da se oceni škoda do 30. septembra, tako bi mogoče do konca leta že uspeli z izplačili. Če nam to uspe, bo to dvakrat skrajšan rok v primerjavi z drugimi leti, ko se je ta škoda izplačevala."

Škodo na terenu bodo popisovale občinske komisije. Ko bo njihova ocena znana, "mora biti vnesena v aplikacijo Ajda. Na podlagi tega se bosta pripravila ocena škode in predlog, ki ga bo obravnavala vlada. Ko vlada potrdi oceno škode in predlog, bo resorno ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode. Glede na to, da mora biti škoda ocenjena do konca septembra, se bomo potrudili, da bi lahko odškodnino oziroma finančna sredstva ter druge prispevke, ki bi kmetom na ta način lahko bili odpisani, lahko uredili še letos," je nadaljnje postopke pojasnila kmetijska ministrica Irena Šinko.

Država bo gradila namakalne sisteme

A ne le na povrnitev škode, država se mora osredotočiti tudi na to, da do škode sploh ne pride. Za to pa bodo v sušnih letih ključni namakalni sistemi.

Kot je ob obisku pojasnil predsednik vlade, je tudi za Slovenijo jasno "da so podnebne spremembe tukaj. Torej se ne borimo več proti njim, ampak se moramo začeti boriti za blaženje njihovih posledic. In prav sistemi namakanja ter vodnih zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij bodo ključni, če bomo želeli podnebne spremembe kot država uspešno prebroditi."

Ob tem je napovedal sprejetje nacionalnega programa mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, s katerimi bi olajšali boj proti suši in omogočili učinkovitejše gašenje gozdnih požarov.

Pri tem bi se država še zlasti osredotočila na gradnjo primarnih sistemov, ki bi se napajali iz Mure in Ledave. Kmetje pa bi si na podlagi javnih razpisov zgradili še svoje sekundarne sisteme. Država pa bo pri tem pomagala tudi zakonskimi in drugimi usmeritvami, ki bodo omogočile, da bodo ti sistemi uspešni tudi v primerih postopkov glede okoljskih presoj.

Več zemlje za mlade kmete

Kmetje so imeli številne pripombe tudi glede dosedanje zemljiške politike. Problem te je, da mladi prevzemniki kmetij zelo težko pridejo do zakupa večjih površin. Premier pa je obljubil, da si bodo prizadevali, "da bi našli rešitev, ki bi  mladim omogočila, da se lažje odločajo za to, da ostanejo na kmetiji, in potem ko ostanejo na kmetiji, lažje preživijo."