Golob v Berlinu: Zima brez ruskega plina je možna, a če bomo delovali skupaj
Golob v Berlinu: Zima brez ruskega plina je možna, a če bomo delovali skupaj
Kot je po srečanju poudaril Golob, ki ga na obisku spremlja tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, se »nobena država, četudi je tako močna kot Nemčija, ne more sama enako dobro odzivati na izzive, kot se lahko v skupnosti. Za države, kot je Slovenija, je to še toliko bolj pomembno.«
Nemški kancler Olaf Scholz pa je na Twitterju zapisal, da Nemčija in Slovenija delita pomembne skupne interese: »Močno solidarnost z Ukrajino, pogumno širjenje obnovljivih virov energije in jasno evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana.«
Brez redukcij plina pozimi?
Eno ključnih vprašanj srečanja je bilo, kako ob ustreznem varčevanju s plinom prebroditi prihajajočo zimo brez redukcij. »Obstajajo različne sinergije med državami EU, ki jih lahko izkoristimo za to, da zimo prebrodimo brez redukcij. To je cilj, ki ga mora zasledovati celotna EU. Po študijah evropskih operaterjev plina vidimo, da jo lahko prebrodimo v primeru izpada dobave iz Rusije, toda le skupaj,« je povedal Golob.
Scholz je poudaril, da bo treba storiti vse za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri dobavi energije, kar je povezano z izgradnjo infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov.
Nemčija je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica ter zaveznica in prijateljica od osamosvojitve dalje. (Robert Golob, predsednik vlade)
Podpora naložbam na severu in jugu
»Zelo podpiramo krepitev investicij na sever in jug, in to v vse plinovode in daljnovode, saj je to edini način, da bomo lahko izvedli zeleni prehod. Torej, s povezavo vetrnih območij s severa EU s sončnimi območji južne EU in iz tega oblikovali močen evropski energetski sistem,« je prepričan Golob.
Že 20 let v čakalnici
Glede širitve EU na Zahodni Balkan sta voditelja opozorila, da so države Zahodnega Balkana že dolgo let čakalnici za članstvo v EU. »Slovenija je za marsikoga v EU na nek način vstopna točka do Zahodnega Balkana. Ko smo podprli kandidaturo Ukrajine in Moldavije za članstvo v EU, smo se takoj soočili z dilemo. Države Zahodnega Balkana so v čakalnici že 20 let in to je predolgo,« ocenjuje Golob.