S predlaganim rebalansom letošnjega proračuna se za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov. »Najprej bomo pomagali najbolj prizadetim, to so ljudje in delu gospodarstva. Potem pride na vrsto vse ostalo. Prioritete so jasne in mi se jo bomo držali,« je povedal Golob in dodal, da želijo območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo »bistveno bolj odporna na podobne ujme«.

Od kod denar za obnovo?

Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi, je po navedbah STA pojasnil premier. V zvezi s slednjim je spomnil, da je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.

Prerazporeditve, solidarnostni prispevki, zavarovalnine

Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je še dodal.

Finančna konstrukcija je uravnotežena in izvedljiva

Golob meni, da je prav, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki. Tisti, ki ima več, mora več tudi prispevati, je podčrtal: »Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti.« Ob tem je izrazil upanje, da se bo politika pri obnovi umaknila iz tega procesa, saj je to po njegovi oceni edini način, da bo obnova hitra in učinkovita.

V SDS pričakovali več

V opozicijski SDS so od vlade pričakovali več, je v predstavitvi mnenj poslanskih skupin dejala njihova poslanka Suzana Lep Šimenko. »Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev, preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav.«

Dotaknila se je tudi v interventnem predlogu predlagane solidarnostne sobote in obveznega prispevka. Po njenih besedah so Slovenci in gospodarstvo solidarnost pokazali že z dosedanjo fizično pomočjo in nakazili.

Vrtovec opozoril na slabe signale iz Nemčije

Kritični zaradi predvidenih dodatnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva so tudi v NSi. Jernej Vrtovec ocenjuje, da to kaže na zelo mačehovski odnos države. Kot je opozoril, iz Nemčije, ki je za slovensko gospodarstvo zelo pomembna, prihajajo slabi signali, slovensko gospodarstvo pa je »v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna«. Tudi sam se je zato zavzel za ustrezno črpanje evropskih sredstev, ob tem pa pozval še k pospešeni odpravi birokratskih ovir, saj bodo sicer vsa sredstva po njegovem zaman.

V NSi kljub kritikam podpirajo interventni zakon

Državni zbor danes obravnava tudi interventni zakon, ki ga je v sredo potrdil odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zakon s 172 členi prinaša številne ukrepe, med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialna pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu. Javnost najbolj razvnemajo prav solidarnostne sobote. V sredo pa so vladne stranke presenetile še z dodatno obremenitvijo oz. obveznim prispevkom iz najemnin, dividend, kapitalskih dobičkov, je opozoril poslanec Vrtovec: »Ne vemo, koga bo to prizadelo, na kakšen način, kakšni so izračuni,« je opozoril poslanec NSi-ja, ki kljub temu zakon podpira. Zakon gre po njegovi oceni na splošno v dobro smer, jih pa boli »dodatna obdavčitev gospodarstva, najemnin, dividend, dobičkov«, ki jih predvideva. »Zato ga bo NSi zakon podprla s stisnjenimi zobmi,« je dejal.

V SDS presenečeni nad predlogom

Medtem so v stranki SDS kljub prvotni napovedi, da bodo zakon podprli, zdaj spremenili stališče. Kot je v izjavi za medije povedal predsednik SDS Janez Janša, so v stranki podprli dvofazni pristop k odpravi posledic ujme, ki ga je napovedala vlada. »Rečeno je bilo, da se bomo najprej osredotočili na interventne ukrepe, ki so v veliki meri v dejanski meri dejansko vsebovani v zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, v drugi fazi pa na samo obnovo oziroma rekonstrukcijo. Ko smo dobili predlog zakona, smo bili presenečeni, ker je v tem zakonu predvideno tudi zbiranje sredstev za drugo fazo,« je dejal Janša in dodal, da je glede tega tudi največ dilem in konfliktov.

Ne bodo glasovali proti, prav tako ne za

Večino interventnih ukrepov, ki so predvideni v zakonu, je Janša sicer ocenil kot ustrezne in dodal, da je težko glasovati proti zakonu, ki prinaša veliko stvari, ki so koristne. »Po drugi strani pa je zelo težko podpreti zakon, ki dodatno obdavčuje tako fizične osebe kot gospodarstvo, brez da bi vedeli, koliko denarja iz tega vira dejansko potrebujemo,« je podčrtal prvak SDS in napovedal, da njihova poslanska skupina proti zakonu ne bo glasovala. »To pa ne pomeni, da bomo glasovali za, ker je nekatere stvari zelo težko podpreti.«