Goli Cirnik(621m)
Objava:
18. 04. 2012 / 11:24
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Goli Cirnik(621m)
Goli Cirnik
Za sotočjem Save in Krke južno od Brežic se začenja predgorje Gorjancev, nad katerim se dvigajo gozdnata pobočja Golega Cirnika. Ta 621 metrov visoka gora – planinski kažipoti jo imenujejo tudi Veliki Cirnik – je najvišja točka Brežiške planinske poti, ki jo lahko prehodimo v štirih do petih urah. Popotovanje po njej je zaradi mehkobne pokrajine ter zložnih vzponov in spustov zelo prijetno. Še posebej te dni, ko je drevje odeto v nežno zelenje.
Brežiška planinska pot se začne na Čatežu ob Savi, od koder se najprej vzpnemo do cerkve sv. Vida. Od informativne table pri gostilni Les, kjer lahko dobimo dnevnik Brežiške planinske poti (na njej so štiri kontrolne točke), krenemo navkreber do prve ulice. Z nje hitro zavijemo v desno, če nas seveda oznake ne zvabijo naravnost na nekaj minut daljšo pot, ki se v širokem loku potegne na hrib. Od cerkve sv. Vida je lep razgled na Brežice in vzhodni del Krške kotline, zanimiv pa je tudi pogled v preteklost. V antiki je bila Šentviška gora pomembna strateška točka, ki je varovala Čateška vrata. Naši predniki so na tem kraju slavili boga Svetovita, po pokristjanjevanju v 13. ali 14. stoletju pa so postavili cerkev in jo posvetili sv. Vidu. V maju je v njej maša vsako nedeljo ob 16. uri.
Od cerkve se spustimo na jugozahod do križa, ob katerem je razpotje. Desna pot pelje v dolino, nas pa kažipot usmeri naprej v gozd. Ko prispemo do naselja Gornja Straža, gremo po cesti navzdol do prvega ovinka, kjer se v gozd razbežijo kar štiri poti. Prava je skrajno leva, saj pelje do vasi Žejno, ki je dobila ime po zakraselem svetu brez vodotokov. Tam se pod hišami v levo odcepi na Goli Cirnik pot, ki je označena z belimi pikami, mi pa ostajamo na Brežiški planinski poti, ki gre naravnost.
Med drevjem nenadoma završi. Čez pot prileti zbegana ujeda, tik nad tlemi sfrfota skozi goščavje, se obrne, znova preleti pot in izgine nad poljem, ki se že kaže na desni. Pridružimo se cesti, ki ob travnikih in njivah pelje v Sobenjo vas. Ko v njej prispemo do križišča, nas puščica usmeri v levo, kažipot pa nam potem pokaže izhod iz labirinta hiš. Do vrha je še dobra ura.
Pot se skrije v gozd, ki ga barva mlado zelenje. K hrapavemu deblu se privije detel, obmiruje in znova odleti. Dobre pol ure po odhodu iz Sobenje vasi prispemo do razpotja, od koder se po svetlem bukovem gozdu vzpnemo do bivaka na vrhu. Nanj je pritrjena skrinjica z žigom in vpisno knjigo. Kaže, da ima Goli Cirnik precej obiskovalcev, saj se je v vpisno knjigo v prvih stotih dneh letošnjega leta vpisalo devetsto planincev.
Z vrha se vrnemo do razpotja, od koder nadaljujemo čez travnik in mimo zapuščene domačije do lovske koče na Malem Cirniku. Pod njo hitro prestopimo na ožjo stezo, ki se med gostim drevjem spusti do vlake. Krajši čas hodimo po njej in ob njej, nato zavijemo v levo, gremo mimo množice podrtih dreves, prečkamo jarek in se spustimo v vas Globočice. Tam nadaljujemo po cesti do prvega križišča, kjer zavijemo med pašnike in njive. Ko prispemo znova v gozd, prečkamo cesto, zavijemo na razpotju v desno, gremo mimo počitniške hišice in se po cesti spustimo v Mrzlavo vas.
Z zgornjega konca vasi, kamor nas peljejo markacije, je lep pogled na Goli Cirnik. Na uravnavi pod vasjo vidimo tudi cerkev Svetega Duha, ki jo viri prvič omenjajo pred tristo leti. Do leta 1922 je bil v njej poznogotski krilni oltar, ki so ga nato prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani. Mimo ene od hiš v zgornjem delu Mrzlave vasi se spustimo do njive in znamenja ob njej. Tam se Brežiška planinska pot še zadnjič skrije v gozd, spusti v dolino in ob avtocesti vrne do izhodišča. n
OSNOVI PODATKI:
Izhodišče: Čatež ob Savi.
Dostop: Avtocesto proti Zagrebu zapustimo na izvozu Brežice in nadaljujemo do Čateža (tik pred podvozom moramo levo navkreber). Na križišču pred gostilno Les zavijemo v desno proti župnijski cerkvi sv. Jurija, kjer pustimo avto.
Višinska razlika: 440 m.
Dolžina vzpona: 2.20 ure.
Dolžina krožne poti: 4.30 ure.
Kratek opis poti: S Čateža se vzpnemo do cerkve sv. Vida, nadaljujemo do Sobenje vasi in po gozdu na Goli Cirnik. Z vrha gremo nazaj do zadnjega razpotja, se mimo lovske koče spustimo v Globočice in skozi Mrzlavo vas vrnemo do izhodišča. Pot je dobro označena, vendar moramo zaradi množice razpotij vseeno paziti, da ne zaidemo na »kriva pota«.
Zemljevid: Posavje, 1 : 50.000 ali Karta turistične ponudbe občine Brežice, 1 : 50.000.
Za sotočjem Save in Krke južno od Brežic se začenja predgorje Gorjancev, nad katerim se dvigajo gozdnata pobočja Golega Cirnika. Ta 621 metrov visoka gora – planinski kažipoti jo imenujejo tudi Veliki Cirnik – je najvišja točka Brežiške planinske poti, ki jo lahko prehodimo v štirih do petih urah. Popotovanje po njej je zaradi mehkobne pokrajine ter zložnih vzponov in spustov zelo prijetno. Še posebej te dni, ko je drevje odeto v nežno zelenje.
Brežiška planinska pot se začne na Čatežu ob Savi, od koder se najprej vzpnemo do cerkve sv. Vida. Od informativne table pri gostilni Les, kjer lahko dobimo dnevnik Brežiške planinske poti (na njej so štiri kontrolne točke), krenemo navkreber do prve ulice. Z nje hitro zavijemo v desno, če nas seveda oznake ne zvabijo naravnost na nekaj minut daljšo pot, ki se v širokem loku potegne na hrib. Od cerkve sv. Vida je lep razgled na Brežice in vzhodni del Krške kotline, zanimiv pa je tudi pogled v preteklost. V antiki je bila Šentviška gora pomembna strateška točka, ki je varovala Čateška vrata. Naši predniki so na tem kraju slavili boga Svetovita, po pokristjanjevanju v 13. ali 14. stoletju pa so postavili cerkev in jo posvetili sv. Vidu. V maju je v njej maša vsako nedeljo ob 16. uri.
Od cerkve se spustimo na jugozahod do križa, ob katerem je razpotje. Desna pot pelje v dolino, nas pa kažipot usmeri naprej v gozd. Ko prispemo do naselja Gornja Straža, gremo po cesti navzdol do prvega ovinka, kjer se v gozd razbežijo kar štiri poti. Prava je skrajno leva, saj pelje do vasi Žejno, ki je dobila ime po zakraselem svetu brez vodotokov. Tam se pod hišami v levo odcepi na Goli Cirnik pot, ki je označena z belimi pikami, mi pa ostajamo na Brežiški planinski poti, ki gre naravnost.
Med drevjem nenadoma završi. Čez pot prileti zbegana ujeda, tik nad tlemi sfrfota skozi goščavje, se obrne, znova preleti pot in izgine nad poljem, ki se že kaže na desni. Pridružimo se cesti, ki ob travnikih in njivah pelje v Sobenjo vas. Ko v njej prispemo do križišča, nas puščica usmeri v levo, kažipot pa nam potem pokaže izhod iz labirinta hiš. Do vrha je še dobra ura.
Pot se skrije v gozd, ki ga barva mlado zelenje. K hrapavemu deblu se privije detel, obmiruje in znova odleti. Dobre pol ure po odhodu iz Sobenje vasi prispemo do razpotja, od koder se po svetlem bukovem gozdu vzpnemo do bivaka na vrhu. Nanj je pritrjena skrinjica z žigom in vpisno knjigo. Kaže, da ima Goli Cirnik precej obiskovalcev, saj se je v vpisno knjigo v prvih stotih dneh letošnjega leta vpisalo devetsto planincev.
Z vrha se vrnemo do razpotja, od koder nadaljujemo čez travnik in mimo zapuščene domačije do lovske koče na Malem Cirniku. Pod njo hitro prestopimo na ožjo stezo, ki se med gostim drevjem spusti do vlake. Krajši čas hodimo po njej in ob njej, nato zavijemo v levo, gremo mimo množice podrtih dreves, prečkamo jarek in se spustimo v vas Globočice. Tam nadaljujemo po cesti do prvega križišča, kjer zavijemo med pašnike in njive. Ko prispemo znova v gozd, prečkamo cesto, zavijemo na razpotju v desno, gremo mimo počitniške hišice in se po cesti spustimo v Mrzlavo vas.
Z zgornjega konca vasi, kamor nas peljejo markacije, je lep pogled na Goli Cirnik. Na uravnavi pod vasjo vidimo tudi cerkev Svetega Duha, ki jo viri prvič omenjajo pred tristo leti. Do leta 1922 je bil v njej poznogotski krilni oltar, ki so ga nato prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani. Mimo ene od hiš v zgornjem delu Mrzlave vasi se spustimo do njive in znamenja ob njej. Tam se Brežiška planinska pot še zadnjič skrije v gozd, spusti v dolino in ob avtocesti vrne do izhodišča. n
OSNOVI PODATKI:
Izhodišče: Čatež ob Savi.
Dostop: Avtocesto proti Zagrebu zapustimo na izvozu Brežice in nadaljujemo do Čateža (tik pred podvozom moramo levo navkreber). Na križišču pred gostilno Les zavijemo v desno proti župnijski cerkvi sv. Jurija, kjer pustimo avto.
Višinska razlika: 440 m.
Dolžina vzpona: 2.20 ure.
Dolžina krožne poti: 4.30 ure.
Kratek opis poti: S Čateža se vzpnemo do cerkve sv. Vida, nadaljujemo do Sobenje vasi in po gozdu na Goli Cirnik. Z vrha gremo nazaj do zadnjega razpotja, se mimo lovske koče spustimo v Globočice in skozi Mrzlavo vas vrnemo do izhodišča. Pot je dobro označena, vendar moramo zaradi množice razpotij vseeno paziti, da ne zaidemo na »kriva pota«.
Zemljevid: Posavje, 1 : 50.000 ali Karta turistične ponudbe občine Brežice, 1 : 50.000.
