Cerkev sv. Neže na Golčaju je najstarejša v Črnem grabnu.

Avtocesta med Ljubljano in Trojanami se za Domžalami skrije v dobrih dvajset kilometrov dolg Črni graben, nad katerim že od daleč opazimo božjepotno cerkev sv. Valentina na Limbarski gori. Ta je znamenita zaradi razgibane arhitekture, po starosti pa jo precej prekaša bližnja cerkev sv. Neže na Golčaju. Neža (21. januarja) in Valentin (14. februarja) sta narazen slab mesec, njima posvečeni cerkvi pa slabo uro. Ker se torej vse lepo ujema, kar pojdimo na pot.

V osrčju Črnega grabna tik pod Golčajem leži Blagovica, ki ima malo več kot sto prebivalcev. Jedro naselja se stiska k župnijski cerkvi sv. Petra, tam blizu je tudi podružnična osnovna šola. Življenje v Črnem grabnu utripa v ritmu prometa. V rimski dobi je po njem peljala pot med Emono in Celejo, pozneje so se prometni tokovi za nekaj časa preusmerili v Tuhinjsko dolino in na železnico, od sredine prejšnjega stoletja pa se tod valijo kolone motornih vozil.

V 18. stoletju so naše kraje preplavili begunci in dezerterji, ki so pred vojaško službo pobegnili v gozdove. Preživljali so se s krajo in se večkrat spopadli z domačini. Pisatelj Josip Jurčič je njihovo življenje opisal v romanu Rokovnjači, ki ga je po njegovi smrti dokončal Janko Kersnik. Rokovnjači oziroma štekljači so bili dejavni tudi v Črnem grabnu. Po njih je planinsko društvo Blagovica leta 1998 poimenovalo 58 kilometrov dolgo Rokovnjaško pot, ki gre tudi čez Golčaj in Limbarsko Goro.

Ko cesta Blagovica–Golčaj smukne pod avtocesto in se požene v strmo pobočje, prestopimo­ z nje na vijugasto gozdno stezo. Prve metre vzpona nam olajšajo lesena mostička in pragovi, ki so v tem času zaradi severne lege pogosto spolzki, zato previdnost ni odveč. Za krajši čas se pridružimo potoku, nato prečkamo cesto in nadaljujemo navkreber mimo vodnega zajetja. Široka pot, ob kateri so se že pokazale prve trobentice in telohi, se zavihti na prepadno zahodno stran gore. Nato se zasuka in mimo naravnih jaslic (v votlini ob vznožju štora so na mah položeni samo storži in kamni, vendar so tako zgovorni kot najlepše figurice) vzpne na greben. Tik nad nami je vrh Golčaja s spomenikom, vpisno knjigo in žigom, za njim se skriva cerkev sv. Neže, ki je najstarejša v Črnem grabnu. Zvon zanjo je že davnega leta 1423 izdelal mojster Anton v Benetkah. Ob cerkvi, ki so jo pred dvema desetletjema temeljito obnovili, so ruševine med drugo svetovno vojno požgane mežnarije.

Kažipot nas usmeri proti Limbarski Gori. Rahlo valovita gozdna pot nas v približno pol ure pripelje do asfaltne ceste, ki vijuga mimo hiš in vrtač z majhnimi njivami. Na njej lahko vztrajamo vse do cerkve sv. Valentina. Če zvesto sledimo označeni planinski poti, pa pri drugi skupini poslopij zavijemo desno na kolovoz in se po njem vzpnemo na vrh griča.

Na Limbarski Gori je nekoč stal grad, ki ga omenja že Valvasor. Prvo cerkev na tem kraju so postavili okrog leta 1667, vendar so jo morali zaradi množičnega obiska romarjev že v prvi polovici 18. stoletja povečati. Gradnjo so zaupali Gregorju Mačku, ki se je »podpisal« tudi pod cerkvi na Šmarni gori in Dobrovi pri Ljubljani. Razgibana cerkev sv. Valentina z ločenim zvonikom se lepo ujema z naravnimi lepotami in imenitnim razgledom. Na severu so pred nami kot na razstavi Kamniško-Savinjske Alpe. Z njih nam pogled odplava do Triglava, od tam pa do Snežnika, Kuma in množice drugih vzpetin. Ko bo sv. Valentin prinesel ključe do korenin, se bomo lahko na Limbarski gori dolgo razgledovali. V dnevih okrog sv. Neže pa nas hladni vetrovi navadno hitro preženejo nazaj proti Golčaju in Blagovici. n




OSNOVNI PODATKI

Golčaj (690 m)

Limbarska Gora (773 m)

Izhodišče: Blagovica.

Dostop: Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Blagovica, od koder nadaljujemo (smer Trojane) do istoimenskega naselja. Avto pustimo na parkirišču pri šoli.

Kratek opis poti: Iz Blagovice krenemo po cesti proti Golčaju, vendar na drugi strani avtoceste takoj zavijemo na pešpot, po kateri se vzpnemo do cerkve sv. Neže. Od nje nadaljujemo po rahlo valoviti poti do Limbarske Gore. Sprva hodimo po gozdu, nato po cesti (ali v zadnjem delu po kolovozu), ki nas pripelje do cerkve sv. Valentina. Pot je prijetna in dobro označena.

Višinska razlika: 360 m

Dolžina vzpona: 1.30 ure (do Golčaja dobre pol ure).

Zemljevid: Posavsko hribovje, 1 : 50.000.