O Neži vemo, da je bila umorjena z ognjem ali mečem (mozaik v baziliki sv. Neže v Rimu jo prikazuje z enim in drugim) in da se je uprla vsem napadom na svojo deviškost. Ko so jo silili v odpad od krščanstva, je ona odločno izpovedala svojo živo vero. Pri Neži lahko spoznamo, kaj je bistvo nedolžnosti: čistost duše, ki se izraža tudi v čistosti telesa.

Zaročena že s Kristusom

Komaj trinajstletno Nežo, hčer plemenitih rimskih staršev, lepo in bogato, je vzljubil in zasnubil sin cesarskega namestnika Simfronija. Tedaj so se rimska dekleta namreč zaročala še čisto mlada. A ona ga je odklonila, ker se je že zaročila z nebeškim Ženinom.

FOTO: Wikimedia Commons

Po zapisih sv. Ambroža naj bi rekla: »Da sploh morem ugajati še komu drugemu, to je že razžaljenje za mojega Ženina. On me je prvi izvolil, on me bo imel. Naj umrje telo, ki me dela všečno očem, katerim ne maram ugajati.« Zato naj bi jo užaljeni ženin sam prijavil, da je kristjanka.

Grožnja čistosti in strašno mučeništvo

Sodnik je zagrozil nedolžni deklici, da bo dal oskruniti njeno deviško čast, kar je bila zanjo hujša preizkušnja kakor sama smrt. Junaška deklica mu odvrne: »Kristus ni tako pozabljiv, da bi ne mislil na svojo nevesto in bi dal pogubiti njeno zlato sramežljivost. On stoji čistim ob strani in ne dopusti, da bi jim kdo siloma oropal dragoceni zaklad svetega devištva. Železo, če hočeš, lahko napojiš z mojo krvjo, mojih udov pa ne boš omadeževal s poželjivostjo!«

Upodobitev sv. Neže z dolgimi lasmi med molitvijo za mrtvega napadalca. FOTO: Wikimedia Commons

Najprej naj bi jo odpeljali v bordel, kjer jo je prefektov sin hotel posiliti, a je mrtev padel po tleh, Neža pa ga je z molitvijo obudila. Po pripovedi sv. Ambroža, ki njenega mučeništva sam ni doživel, ampak je povzel starejša poročila, so deklici po dolgem mučenju zaradi neomajne vere v Kristusa z mečem odsekali glavo, kot je to običajno za klanje jagnjet, zato jo v tradicionalni ikonografiji upodabljajo z jagnjetom. Po legendi naj bi jo prej postavili na gorečo grmado, a se je plamen razdelil na dvoje, lasje pa so ji tako zrasli, da so zakrili njeno golo telo.

Nežine katakombe in Nežina cerkev

Pokopali so jo v rimskih katakombah ob Nomentanski cesti, ki še danes nosijo ime Nežine katakombe. Nad njenim grobom je dala Konstancija, hči cesarja Konstantina, že v 4. stoletju postaviti cerkev sv. Neže zunaj mestnega obzidja.

Cerkev sv. Neže zunaj obzidja. FOTO: Wikimedia Commons

Priljubljena zavetnica mnogih

Čeprav se je Nežina zgodba skozi stoletja prepletla z legendami, zgodnje in zanesljivo poročilo navaja, da je bila temeljna krepost njenega kratkega življenja čistost. Sv. Neža je tako postala zavetnica čistosti, devištva, vrtnarjev, deklet, skavtinj, otrok, zaročencev, žrtev posilstva, pa tudi živali (zlasti ovac) in pastirjev.

Sv. Neža je zavetnica čistosti, devištva, vrtnarjev, deklet, skavtinj, otrok, zaročencev, žrtev posilstva, pa tudi živali (zlasti ovac) in pastirjev.

Njeno ime izhaja iz latinskega imena Agnes, ki ga razlagajo iz grške besede hagne (čista, nedolžna) ali iz latinske besede agnus (jagnje). Po podatkih SURS nosi ime Neža 5641 Slovenk in je v zadnjih dveh desetletjih posebej priljubljeno. Med sorodnimi imeni je Nežka ime 298 žensk, ime Agnes jih nosi le 76, zelo pogosto ime pa je Janja s 4905 predstavnicami. Ines je ime 2308 prebivalk Slovenije, ime Ina pa jih nosi 569.

Poznate njene atribute?

Sv. Neži je na Slovenskem posvečenih 19 cerkva, od teh ena župnijska (Sela pri Kamniku). V številnih drugih cerkvah pa je ta mlada mučenka upodobljena v sliki ali kipu. Kako jo prepoznati?

Kip sv. Neže na Selih pri Kamniku. FOTO: Marjan Smerke

Najpogosteje je upodobljena kot dolgolaso mlado dekle. Ob sebi ima palmo (simbol mučeništva) in jagnje, ki je lahko tudi v njenem naročju. Jagnje zato, ker je ime Agnes sorodno latinski besedi agnus – jagnje. To jo v njeni ponižnosti, čistosti in nedolžnosti na poseben način povezuje z Jezusom, ki je Jagnje Božje. Manj pogosto pa je upodobljena kot mučenka na grmadi.

Pomenljiv običaj ob njenem godu

Bistvo Nežine čistosti se ohranja tudi v srcu škofovske službe. Na praznik sv. Neže namreč v rimsko baziliko, ki je zgrajena nad njenim grobom, prinesejo dva jagenjčka. Iz njune volne pozneje spletejo palije (ozke ovratne trakove), ki jih papež blagoslovi na praznik apostolov Petra in Pavla.

Paliji, pripravljeni za nove nadškofe. FOTO: Vatican Media

Prejmejo jih novoimenovani nadškofje kot znamenje njihovega občestva s papežem. Pri blagoslovni molitvi palijev papež metropolite opozarja, da morajo biti pastirji, posnemovalci Jezusa, dobrega pastirja, ki je ovco, ki se je izgubila, prinesel nazaj v čredo in je za svoje ovce tudi dal življenje.