Bernardka, kdo vam je izbral ime, kako ste ga dobili?

Leta 1985 sem dobila ime po Bernardki iz Lurda, francoski svetnici, ki jo krasita preprostost in ponižnost. Ati in mami sta mi izbrala ime in večkrat sta mi povedala, da jima je všeč moja zavetnica, ker je bila preprosta deklica. In Bog se je razodel majhnim in preprostim, ne modrim, razumnim in velikim, po zemeljsko pomembnim ljudem.

Sv. Bernardka Lurška je bila za svetnico razglašena pred dobrimi 90 leti.

Vaše ime je ljubkovalnica imena Bernarda, ki je ženska oblika germanskega imena Bernard. To bi lahko prevedli kot močan, drzen medved. Se kdaj najdete v tem?

Razen tega, da sem fizično kar močna (marsikoga premagam v polaganju rok) in da me doletijo drzne ideje ter da ljubim drzne akorde, se ne najdem najbolj v tem opisu močnega in drznega medveda. Moje skavtsko ime je frkuotna kukavica. Kakšen medved! Ptičica!

Kakšen medved! Ptičica! FOTO: Osebni arhiv

Ob krstu je sv. Bernardka Lurška tudi uradno postala vaša zavetnica. Po zapisih sodeč je bila preprosto, prijazno in pobožno dekle, ki ni iskalo pozornosti. Najbolj nam je znana kot najstnica, ki se ji je kar osemnajstkrat prikazala Marija. Kako jo doživljate vi, vam je blizu? V čem si jo jemljete za zgled?

Zelo blizu mi je. Doma imam lesen kipec Lurške Marije in Bernardke, ki mi ga je podarila botra za birmansko darilo. Ob njem vsako jutro kaj zmolim ali pa vsaj malo posedim. Bernardko Lurško najbolj doživljam kot žensko, ki je dovolila, da srce preraste razum. Zdi se mi, da je znala gledati. Ker tega ne zna vsak. Če hočeš zares videti, moraš zares gledati, strmeti, se čuditi, iskati blagoslove, čudeže. V tem mi je zgled. Od nje se tudi učim biti majhna – mala Bernardkica, ki živi veliko Življenje, ker ga opazi in ker ga ceni. Več gleda in posluša, kot govori – na tem področju mi je tudi zgled, sem pa še daleč.

Bernardka v molitvi pred Marijo. FOTO: Wikimedia Commons

Bernardka Marije ni srečala v cerkvi, ampak med delom v naravi. Kje pa vi srečujete sveto, Božje?

Sveto srečam v evharistiji. Tudi v tišini jutra in v Božji besedi. Sicer pa je veliko momentov, ko čutim Božji dotik. Ko dobim kakšno dobro idejo, sem prepričana, da je padla z neba. Od nekod je morala priti.

Medtem ko Bernardka Marijine neizmerne lepote ni mogla prenesti in pokazati ljudem, vi lepoto spretno lovite v fotoaparat. Kako vas to navdihuje?

Že od nekdaj sem opazila lepo. Z glasnim občudovanjem vsega živega sem šla verjetno marsikomu na živce. Ampak je iskreno in za to milost sem zelo hvaležna. Nekje sem prebrala, da je molitev s široko odprtimi očmi edini način, da neprenehoma moliš. Da v vsem, kar vidiš, bereš Njegovo ime. Zame je lepo vse, kar je iskreno. Zato tako rada fotografiram in lovim svetlobo, najraje v ljudeh.

Nekje sem prebrala, da je molitev s široko odprtimi očmi edini način, da neprenehoma moliš. Da v vsem, kar vidiš, bereš Njegovo ime. FOTO: Osebni arhiv

Sv. Bernardka je svoje poslanstvo našla v tem, da je ljudem prenesla Marijine besede. Božja Mati jo je prosila predvsem za molitev (za grešnike) in pokoro. Kako ta vselej aktualna naročila nagovarjajo vas?

Vsi smo grešniki. Nimam se za nič boljšo od kogarkoli. Zato tako težko poslušam sodbe, ker ob tem vedno zaznam napuh. Verjamem v moč molitve in vanjo vedno vključim tudi tiste, ki jih imam »v želodcu«. Ravno danes sem v avtu molila za voznika za mano, ki je besnel, ker sem prepozno speljala pri zeleni luči. To je res banalen primer, sem pa prepričana, da je vse ljudi treba pošiljati k Bogu, ne pa k vragu.

Prepričana sem, da je vse ljudi treba pošiljati k Bogu, ne pa k vragu.

Sv. Bernardka je postala zavetnica Lurda, revežev, pastirjev, ljudi, ki so zasmehovani in poniževani zaradi svoje vere, ter priprošnjica zoper vsakovrstne bolezni in revščino. Kdaj pa se ji priporočate vi?

Ona je moja zavetnica, zato se mi zdi, da je vedno z mano, moje zavetje.

Vse ljudi je treba pošiljati k Bogu. FOTO: Osebni arhiv

Cerkev sv. Bernardke lahko obiščemo v Lurdu, njeno nestrohnjeno telo pa počiva v Neversu. Ste že poromali na katerega od teh krajev?

Nisem še bila v njenih krajih, bom pa gotovo enkrat šla. Morda s še kakšno Bernardko. Sedaj pa jih poznam že kar nekaj.

Vaša zavetnica nikoli ni kazala nase, ampak na Marijo. So vam blizu tudi lurške Marijine kapele, s katerimi je posejana Slovenija, in slovenski Lurd – Brestanica?

Najbolj mi je pri srcu Lurd pri Šentjerneju. Ker sem živela tam blizu, smo tja zahajali večkrat. To je res en poseben kraj. Majhna kapela sredi gozda. Tam v maju redno obhajajo svete maše in je res zelo lepo. Imam prav nostalgičen spomin na majske nedelje, ko smo sedeli v gozdu ob kapeli in peli Marijine pesmi. Zdaj pa se rada na hitro ustavim na Rakovniku pri votlini Lurške Marije. Tudi po svetu sem videla lurške votline in vedno sem se počutila, da je to malo moje.

Bernardka ob Bernardki na Filipinih. FOTO: Osebni arhiv

Za konec pa – vse najboljše, obilo blagoslova za god! Kako ga najraje praznujete?

Najlepša hvala! V moji družini smo godove zelo proslavljali. Imeli smo mesečna godovanja za vse godovnjake tistega meseca. To so eni mojih najljubših otroških spominov. Prišli so vsi bratranci in sestrične in smo ramplali, jedli, peli in pili, se igrali in veselili. Zdaj god praznujem nekoliko mirneje, se pa cel dan počutim zelo praznično. Zdi se mi, da je to moj dan.