Tadej Linasi, duhovnik iz župnije Sv. Danijela v Razboru pri Slovenj Gradcu, je svojo pot začel precej drugače, kot bi morda kdo pričakoval. Otroštvo je preživel na kmetiji pod Uršljo Goro, kjer je kot prvorojenec prevzemal obveznosti doma in sanjal o življenju v skladu s tradicijo. Po osnovni šoli je odšel v Maribor »se učit za kmeta«, a je v srcu nosil tiho prošnjo – za bodočo življenjsko pot, ki jo je, kot se je kasneje izkazalo, našel v duhovništvu.

FOTO: Osebni arhiv

»Človek obrača, Bog obrne,« pravi Tadej, ko pripoveduje, kako je svojo molitev za bodočo ženo spremenil v prošnjo za poslanstvo, ki ga bo veselilo. Zdaj, po 20 letih službovanja, je župnik in dekan v Celju pri sv. Danijelu. Kljub pomanjkanju prostega časa še vedno najde priložnost za rekreacijo – nogomet, pohodništvo na Celjsko kočo ali Grmado nad Celjem. 

Kdo je zaslužen za to, da vam je ime Tadej?

Kolikor se spomnim, je bilo to ime zelo všeč mamini sestrični, ki sta bili zelo povezani in je iz teh njunih pogovorov prišlo tudi moje ime.

Tudi sami ste, podobno kot vaš zavetnik, sledili Jezusovemu klicu. Kje vidite stične točke z vašim nebeškim zavetnikom?

Prva skupna točka je klic v duhovništvo. Duhovništvo ni samo sad moje osebne odločitve, to sem ugotovil zelo hitro, ne iz svojega lastnega nagiba ali moči. Zgoditi se mora poklicanost, Bog te nagovori in te po dogodkih v življenju počasi pripravlja do stopnje, ko pride odločitev. Apostol Tadej se je na koncu vedno odločil za to, kar je božjega in manj kar je človeškega, tako tudi sam spoznavam ko leta teko, da kar je božjega obstane, kar je preveč človeškega mine. Živelj je za Gospoda in to se trudim tudi sam.

Ni stvari, ki je z apostolom Tadejem ne bi zmogli. (Tadej Linasi)

Apostol Juda Tadej ima podobne značilnosti kot Simon, saj njegovo drugo ime (Tadej) v armejščini pomeni »Hraber, srčni«. Kdaj ste se vi v življenju počutili najbolj hrabri in močni?

Hm, gotovo takrat, ko sem po notranjih duhovnih bojih, sprejel odločitev za duhovništvo, potem, ko se kot duhovnik, še posebej ko sem že bil župnik, prestaviš iz ene župnije v drugo, predvsem pa, ko v teh zelo hitro spreminjajočih časih, potrebno sprejemat odločitve, ki marsikomu niso všeč (zakaj pa sedaj to, saj smo pa vedno tako delali). Pa tudi en »gradbeni izziv« popolna prenova župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah.

Duhovnik Tadej Linasi z mladimi. FOTO: FB Župnija Celje - sv. Danijel 

Apostola Juda Tadej in Simon sta bila dolgo časa manj poznana, v 18. stoletju pa se je češčenje Juda Tadeja ponovno oživilo, saj danes velja za priprošnjika v skoraj brezupnih primerih. V kateri življenjski preizkušnji ste se vi obrnili nanj?

Vedno kadar obiščem Ljubljano, grem v stolnico, tam je na desni strani ladje slika apostola Tadeja, to je obvezni kraj moje malo daljše tihe molitve. V dveh temeljnih stvareh se obračam naj in sicer za pastoralne stvari, zlasti, ko poizkušam nove metode in pa zadnje čase v smer vodenja župnije, še posebej vizije župnije z vprašanjem: »Kaj želi Bog za našo župnijo?«. Pa rečem apostol Tadej, ti si tam, bolj blizu, daj pomagaj. Pa pomaga.

Na slovenskih tleh imata apostola Simon in Juda tri župnijske cerkve in pet podružnih cerkva.  

Kako praznujete svoj god? Imate morda kakšno posebno navado?

Pri nas doma smo praznovali godovne dneve, rojsten bolj malo. Poznalo se je v hiši, da kdo goduje, zlasti nas na mizi, voščila so bila zelo lepa, sorodniki so prišli na obisk. Na predvečer godovnega dne pa so domači ali pa sosedje s pokrovkami poropotali podoknom. V šali pa smo rekli, ker na ta dan godujeta dva apostola Simon in Juda Tadej, ima eden god dopoldne, drugi pa popoldne. Lepi spomini. 

Katera misel ali nauk vas pri zavetniku Tadeju najbolj nagovarja?

Sledi Jezusu! Ta preprost stavek, mi je enkrat prišel v misel, ko sem molil pred podobo apostola Tadej.

Juda Tadej. FOTO: Wikipedia 

V slovenskem ljudskem izročilu veljata za zimska svetnika, saj ob njunem godu pogosto zapade sneg. Danes to več ne drži. Če bi lahko "posodobili" to izročilo, kako bi se po vašem mnenju glasilo danes?

To bi prenesel v pomen, da ko v življenju kaj zamrzne in ne gre naprej, ali pa se nam kdaj v življenju zalomi, to se zgodi še posebej takrat ko hočemo svari zapeljat preveč po svoje, po človeško. Skušajmo takrat ob apostolu Tadeju prepoznat kaj pa na božji način?