Godovnjak Jernej Marenk: Skromnost me opominja, kaj je resnično pomembno
Godovnjak Jernej Marenk: Skromnost me opominja, kaj je resnično pomembno
Jernej Marenk, ki je odraščal v slikoviti vasi Selca v Selški dolini, zdaj živi in deluje v Lučinah v Poljanski dolini, kjer predano opravlja svojo duhovniško službo. Prihodnje leto bo praznoval 30. obletnico mašniškega posvečenja, kar mu daje priložnost, da se ozre nazaj na svojo dolgoletno pot, polno srečanj z izjemnimi ljudmi.
Družina mu veliko pomeni. Njegov brat in obe sestri so poročeni, skupaj pa ima osem nečakov, ki mu prinašajo veselje in oporo pri življenjskih izzivih. Župnik Jernej je velik ljubitelj narave, strasten bralec klasične literature in zvest obiskovalec ljubljanske Drame. Srečate ga lahko tudi na dolgih sprehodih z Indy in Andorjem, njegovima labradorcema.
Kako se počutite ob tem, da imate isto ime kot apostol Jernej?
Počaščen sem, da nosim ime apostola. Na svojega zavetnika Natanaela sem zelo ponosen. Njegov oče je bil »Talmai«, zato so ga imenovali tudi »Bar-tolomej« ali »Talmajev sin«. Bil je iz Kane v Galileji. Jezus mu ni dal vzdevka kot nekaterim drugim učencem, je pa pri Natanaelu posebej poudaril, da je za razliko od prvotnega Jakoba (Izraela) Izraelec brez zvijačnosti in dvoličnosti. To priznanje kaže, da je Jezus cenil Natanaelovo pristnost in resničnost, ki je v nasprotju s pretvarjanjem. Na Jezusov opis Natanaela sem še posebej ponosen.
V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? Kako vam je v zgled?
Jernej je bil eden manj izpostavljenih apostolov, a ga cenim zaradi njegove iskrenosti, zvestobe, ponižnosti in predanosti. Njegov zgled me spodbuja, da tudi sam v svojem duhovniškem poklicu skušam biti zvest in predan ter da služim s ponižnostjo.
Ime Natanael pomeni »Bog je dal«.
V sebi nosi globoko simboliko, ki jo lahko povežemo z vsakdanjim življenjem. Spominja me na hvaležnost za darove, ki jih prejemam – ne le materialne, temveč tudi duhovne. Kadar se srečujem z izzivi, me opominja, da je vse, kar imamo in kar smo, dar, ki ga je treba ceniti. Šele pred kratkim sem odkril, da je s pomenom imena Natanael povezano tudi moje novomašno geslo: »Po Božji milosti pa sem to, kar sem …« (1 Kor 15,10)
Čeprav Natanael nikdar ni bil v ospredju, je njegovo delo ključno prispevalo k širjenju krščanske vere, kar je zame pomemben navdih. Njegova skromnost me spodbuja, da ostanem ponižen v svojih dosežkih in vedno cenim tisto, kar je resnično pomembno – odnose, poštenost in pomoč drugim. Natanael je bil izjemno predan Jezusu in poslanstvu širjenja evangelija. Njegova predanost in zvestoba sta tudi zame zelo pomembni vrednoti, ki me opominjata, da je treba ostati zvest svojim vrednotam, načelom in ljudem, ki jih imam rad.
Apostol Jernej je umrl mučeniške smrti zaradi ljubezni do Jezusa in vere vanj. Njegov pogum v preizkušnjah mi je navdih pri soočanju z lastnimi izzivi in težavami v življenju. Sporoča mi, naj bom pogumen in ne obupam, ko se soočam s težavami.
Tudi sami ste podobno kot vaš zavetnik sledili Jezusovemu klicu. Kje še vidite stične točke z vašim nebeškim zavetnikom?
Apostol Filip je pripeljal Natanaela k Jezusu in mu predstavil Jezusa kot Mesija, rekoč: »Našli smo tistega, o katerem je pisal Mojzes v postavi in prerokih: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta« (Jn 1,45). Natanael je na to odgovoril skeptično: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« (Jn 1,46a). Ta reakcija je pomembna, ker kaže, da Natanael ni pričakoval, da bi Mesija lahko prišel iz tako nepomembne vasi, kot je Nazaret.
Natanaelov dvom poudarja, da Bog pogosto deluje na načine, ki so nepričakovani in neobičajni. Kljub temu da je Jezus prišel iz Nazareta, vemo, da se je rodil v Betlehemu in da je končno prišel iz nebes.
Filip je Natanaelu ponudil preprosto povabilo: »Pridi in poglej!« (Jn 1,46b) Filipov odgovor me spomni, da v odnosu z Jezusom ne smemo ostati zgolj pri besedah. Da bi resnično spoznali Jezusa, potrebujemo osebno izkušnjo. Pomembno je, da sami vzpostavimo globok in oseben odnos z njim. Naša vera se lahko začne na podlagi pričevanj drugih, vendar moramo sami doživeti srečanje z Bogom, da lahko zaupamo njegovemu klicu.
Ali veste, kako se je razvila sedanja slovenska oblika imena Jernej iz prvotnega imena Bartolomej?
Razvoj imena Jernej je kot dolgo potovanje skozi čas. V starodavni Palestini je ime Bartolomej (Bar-Tolmaj) pomenilo »sin Tolmaja«. To ime je bilo pogosto v Jezusovi domovini. A svet je velik in ime se je začelo širiti po rimskem cesarstvu in prešlo v latinsko obliko Bartolomaeus. Ko so ljudje stare celine sprejeli krščanstvo, so se z njim širila tudi imena svetnikov. Bartolomaeus je postalo priljubljeno ime, a v različnih deželah se je začelo spreminjati, prilagajati lokalnemu jeziku in izgovarjavi. Ime so govorci poenostavljali, izpuščali zloge in prilagajali zvoke, da bi ime bolje zvenelo v njihovem jeziku.
Jernejevo je bil ponekod velik kmečki praznik.
V slovenskih deželah, kjer je bil jezik vedno na prepihu, se je ime Bartolomaeus skrajšalo in prilagodilo v Bartolomej, nato v Bartol, kasneje pa še v Bartelj. Ta različica je bila že precej oddaljena od prvotne oblike, a še vedno prepoznavna. A preobrazba še ni končana. Vse večji poudarek na krajšanju in poenostavljanju je pripeljal do zamenjave začetnega »B« v »J«, kar je bila pogosta glasovna sprememba v slovanskih jezikih. Tako je Bartelj postal Jernej, zveneče in preprosto ime, ki je ustrezalo slovenskemu jeziku.
»Če je na sv. Jerneja dan lepo, bo lepa jesen.« Ali menite, da ima ta pregovor še vedno pomembno vlogo v sodobnem življenju, in kako ga lahko povežemo z današnjimi vremenskimi napovedmi?
Pregovori temeljijo na dolgoletnih opazovanjih ljudi, kar predstavlja dragocene nasvete, zlasti v kmetijstvu in naravoslovju. Dan svetega Jerneja je bil za slovenskega (kmečkega) človeka velik praznik. Ne čudi dejstvo, da so ljudje v preteklosti na Jernejevo opazovali naravo in živali, saj so verjeli, da vremenske razmere in obnašanje živali nakazujejo prihodnost. Lep dan na praznik sv. Jerneja je bil znak, da bo tudi prihajajoča jesen primerna za delo v gozdu in ugodna za poljedelstvo.
Tradicija in znanost si nista nasprotni, temveč se dopolnjujeta. (Jernej Marenk)
V sodobnem življenju, kjer imamo na voljo napredne meteorološke napovedi in moderno tehnologijo, takšni pregovori nimajo več neposredne uporabne vrednosti za natančno napovedovanje vremena. Vendar pa ohranjajo stoletna izročila in so del naše dediščine. Ti pregovori nas povezujejo z našimi predniki in njihovim načinom življenja ter nam pomagajo razumeti, kako so ljudje nekoč razmišljali in se spoprijemali z naravnimi pojavi.
Kako bi sv. Jernej kot zavetnik različnih poklicev lahko navdihnil ljudi, da svoje delo doživljajo kot poslanstvo in ne le kot vsakodnevno opravilo?
Sveti Jernej je je bil popolnoma predan širjenju Jezusove vesele novice. Zgled Bogu predanega svetnika nas spodbuja, naj v delu iščemo globlji smisel. Danes številni delo vidijo kot dolžnost. Tudi poklicno delo lahko z elanom in strastjo opravlja le tisti, ki bo svoje talente in vsakdanji trud uporabil za pomoč drugim in dosego skupnostnih ciljev.
Natanaelova zavzetost za oznanjevanje nam govori, kako pomembno je, da razvijemo predanost in vnemo za tisto, kar delamo. Tako v vsakdanjem delu odkrijemo poslanstvo. Apostol je ostal zvest svojemu poslanstvu, čeprav se je soočal s številnimi izzivi. Če ostanemo zvesti svojim vrednotam, naše delo postaja vedno bolj smiselno in izpolnjujoče.
Ko svoje delo povežemo z višjim ciljem ali namenom, lahko najdemo globljo izpolnitev. (Jernej Marenk)
Natanael je s svojim delom prispeval k širjenju dobrega in pomagal ljudem. Naj nas spodbudi, da se pri svojem delu osredotočimo na to, kako lahko koristimo drugim – sodelavcem, ljudem in skupnostim.
Apostoli so bili mojstri oznanjevanja, ker so Bogu dali na razpolago svoje talente in same sebe. Navdihujejo nas, da tudi mi sami odkrivamo in razvijamo svoje talente in jih uporabljamo za dosego ciljev, ki presegajo zgolj osebne koristi.
Kaj bi vprašali svojega zavetnika, če bi ga danes srečali na ulici?
Če bi imel priložnost govoriti z Natanaelom, bi ga najprej prosil, naj mi pove kaj več o sebi. Vprašal bi ga, kako je doživel prvo srečanje z Jezusom in kaj je najbolj zaznamovalo njun odnos. Zanimalo bi me tudi, kako je uspel ohraniti čistost misli, srca in namenov. Rad bi vedel, na kaj je mislil, ko so ga »dajali iz kože«, in ali je svojim krvnikom odpustil že med prestajanjem mučeništva. Čutim, da bi užival v pogovoru z njim, saj bi bil prepričan, da v njegovih besedah ni zvijače ali zahrbtnosti. S takimi ljudmi se je prijetno pogovarjati, saj ob njih začutiš mir in veselje.