V župniji Dolnji Logatec je že od malih nog z dvema starejšima bratoma in sestro rasel Jakob Trček, domačini pa ga sicer poznajo pod ljubkovalnim imenom Jaka. Že v osnovni šoli se je srečal s salezijanci, ko je kot ministrant hodil na duhovne vaje v Želimlje. »Tam sem spoznal don Boska in ga vzljubil,« pripoveduje župnik v Šentrupertu na Dolenjskem. Ta izkušnja ga je tako prevzela, da se je po osnovni šoli odločil za pot duhovništva in ostal pri salezijancih v Želimljem. Letos obhaja že 25 let duhovniškega poklica, ki ga je obeležil z odmevno srebrno mašo 29. junija.

Srebrna maša duhovnika Jakoba Trčka. Ob njem (levo) letošnji novomašnik Gregor Markelc, ki prihaja iz Šentruperta. FOTO: Osebni arhiv 

Kako se počutite ob tem, ko nosite ime po apostolu Jakobu, ki je tako cenjen svetnik?

Zahvala ne gre meni, temveč mojim staršem. Mislim, da je imel glavno besedo moj oče in mi dal ime po svojem očetu. Ena mojih sorodnic je naredila družinsko drevo po mamini strani in zanimivo je to, da je nekaj generacij nazaj, kolikor je bilo pač mogoče najti, naletela na Trček Jakoba. Torej, mojemu praprapra dedku po mamini strani je bilo enako ime in imel je enak priimek.

Apostola Jakoba največkrat upodabljajo s knjigo ali kot romarja s palico, bučo (steklenico), torbo, klobukom in Jakobovimi školjkami.

Pred petdesetimi leti in več so zelo cenili svetopisemska imena, med njim je bil tudi Jakob. Tudi ob njihovih godovih so hodili k maši in se jim priporočali, tudi cerkve so imele razne oltarje njim v čast, da o podružnih cerkvah ne govorim. Danes pa smo se osredotočili bolj na sebe in praznujemo rojstne dneve in mnogi verni sploh ne vedo, kdaj imajo god. Otroci pa sploh ne vedo, kaj je to krstni zavetnik in kdaj godujejo.

V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? Kako vam je svetnik, po katerem nosite ime, v zgled?

Primerjati se z nekom, ki je videl Jezusa in njegove čudeže, ki je prvi dal življenje za Jezusa in njegov evangelij, bi bilo ošabno. Še veliko mi manjka, da bi bil tisti, ki hodi po Jakobovi poti. Kot salezijanec sem bolj tisti, ki želi živeti don Boskovega duha.

Tudi sami ste, podobno kot vaš zavetnik, sledili Jezusovemu klicu. Kje še vidite stične točke z vašim nebeškim zavetnikom?

Samo to in nič več. Jakob je skupaj s svojim bratom Janezom pustil očeta Zabedeja v čolnu, bil je namreč ribič in šel za Jezusom, jaz pa sem hotel postati strojevodja in to misel opustil, šel k salezijancem ter postal redovnik in duhovnik. Tu pa me je popolnoma prevzel don Boskov preventivni sistem dela med mladimi. Ni enako, kot je delal sv. Jakob, ki je oznanjal Jezusov evangelij in govoril o Jezusovem trpljenju in vstajenju iz prve roke. Lahko pa z vso gotovostjo rečem, da pa smo vsi Jezusovi apostoli in mene pošilja v svet oznanjati drugače, jaz moram Jezusu odgovoriti tu, kjer sem, in v duhu, kot ga sedaj živim ali živimo.

Utrip z lanskega oratorija. FOTO: Osebni arhiv 

Ste že kdaj obiskali katedralo, posvečeno sv. Jakobu v Santiagu de Compostela v Španiji? Kako bi opisali svojo izkušnjo?

Imel sem to priložnost, a je žal nisem izkoristil. Upam, da se mi bo kdaj ponudila nova priložnost in takrat je ne bom zavrnil. Kajti vsak, ki se vrne iz te romarske poti, je silno navdušen. Skupina bolj športnih salezijancev je pred leti šla na to pot s kolesi in so pošiljali slike po spletu. Takrat se je v meni vzbudila nevoščljivost.

Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela. FOTO: Wikipedia 

Apostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji, kar dokazuje 68 cerkva, ki so mu posvečene. Zakaj menite, da je sveti Jakob med Slovenci tako priljubljen svetnik?

Kot sem že omenil, ljudje so v preteklosti zelo veliko prošenj izrekali Bogu prek svetnikov. Sv. Jakob skupaj z Janezom in Petrom doživi v stiku z Jezusom veliko več kot vsi drugi apostoli. Doživi Jezusovo spremenjenje, Jezusovo stisko v vrtu Getsemani, doživi dekličino obuditev od mrtvih, prvi da življenje za Jezusa itd. Gotovo je bilo še kaj in zato so ljudje stavili na njegovo priprošnjo zelo veliko. Ljudje so se mu priporočali tudi za lepo vreme, saj je njegov god prav v času vremenskih sprememb. Ob njegovem godu dozorevajo sadje in poljščine. Da bi se to ohranilo, so se obračali nanj s prošnjami za odvrnitev neurja in lepo letino. Če sem malo hudomušen, danes bolj zaupamo svojemu znanju, zavarovalnicam in sreči. 

Posvetitev oltarja. FOTO: Osebni arhiv 

Nekoč je veljalo, da so kmetje na Jakobov dan odnesli k blagoslovu prvo dozorelo jabolko in ga imenovali "Jakobovo jabolko", v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Tudi v vaši župniji ohranjate to tradicijo?

Žal te tradicije v moji župniji ni, sam je tudi nisem uvajal, je pa v naši župniji zelo močna priprošnja za lepo vreme. Niso se ukinili prošnji dnevi, poleg tega pa vse vasi darujejo za poljske maše, pri katerih molimo za lepo vreme in blagoslov dela.

Kateri vidik iz življenja sv. Jakoba se vam zdi najbolj pomemben? Kako bi lahko te nauke uporabili v sodobnem času?

Sv. Jakob je dal življenje za Jezusa in njegov evangelij, lahko bi pobegnil iz Jeruzalema, pa ni. V Šentrupertu sta bila med vojno tako ubita tudi župnik in kaplan. Lahko bi pobegnila, celo opozorili so ju. Kaplan se je šel na smrt celo pripravit k salezijancem v grad Škrljevo. Mene kaj takega ne čaka, je pa v sedanjem času zelo nevarno, da počasi obglavljajo moralo in duhovno življenje Cerkve, in kaj hitro se zgodi, da pri tem duhovniki sodelujemo. Ne zavestno, temveč v malodušju in prepričanju, da smo stavili vse in še več, vera pa peša.