God sv. Štefana
God sv. Štefana
Diakonsko posvečenje sv. Štefana
Apostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa, da potrebujejo pomočnike, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti. Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6,3), na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve.
Mučeništvo sv. Štefana
Štefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo, so ga obtožili 'sovražnega govora' oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga, kot je bil ta prestopek, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« in »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico, ki je kamenjala sv. Štefana, je bil tudi Savel, poznejši apostol Pavel, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor, kar dokazuje dejstvo, da so priče svoja oblačila 'odložila k njegovim nogam' (prim. Apd 7,58; 8,1).
Sv. Štefan kot zavetnik
Sv. Štefan je zavetnik kamnosekov, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje.
Na fotografiji: oltarna slika sv. Štefana v Štepanji vasi, foto: Jože Potrpin