Danes obhajamo god sv. Helene, matere prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega, ki je leta 312 pri Milvijskem mostu v Rimu premagal Maksencija in si tako podvrgel vse zahodno rimsko cesarstvo. Naslednje leto je izdal zgodovinsko znameniti »milanski edikt«, s katerim je dal svobodo krščanstvu.

Sv. Helena naj bi bila po rodu hči krčmarja iz Male Azije, kjer se je seznanila in poročila z rimskim častnikom Konstancijem Klorom. Tudi on je bil iz nizkega stanu, vendar se je na svojem položaju vzpenjal vedno više, dokler ni zasedel prestola sovladarja. Po rojstvu sina Konstantina je moral Konstancij na pritisk cesarja Maksimijana zapustiti svojo ženo Heleno in se poročiti z Maksimijanovo pastorko Teodoro.

Helena se je umaknila iz javnosti in se povsem posvetila vzgoji sina Konstantina. S težavo je nosila to ponižanje, sploh ker še ni poznala utehe krščanske vere, saj je bila večji del življenja poganka. V teh hudih letih se je spletla tesna vez ljubezni med materjo in sinom.

Konstancij je za svojega naslednika določil Konstantina in ta je po omenjeni zmagi pri Milvijskem mostu prenesel prestolnico v Rim, kamor se je preselila tudi mati Helena. Poučila se je v krščanstvu in se dala krstiti, stara že 60 let. Pred smrtjo je poromala v Sveto deželo, kjer je ostala dve leti in obiskovala posvečene kraje. Njen sin Konstantin je na kraju Jezusovega križanja in pokopa sezidal dvojno cerkev, ki je veljala za čudo stavbarstva, po starem izročilu pa naj bi tedaj Helena našla tudi Jezusov križ.


Foto: splet / Wikipedia