Ko se bližam kraju, kjer sva dogovorjena za srečanje, me vedno bolj spreletava srh. Rekel si mi, da je tu kraj, kjer bom srečala Ljubezen, da je tu kraj, kjer bom našla tolažbo, odložila svoje breme in stiske, ki me preganjajo. Moje predstave o ljubezni se razblinjajo z vsakim korakom bližje. Realnost je pribijajoča ob tla. To je ljubezen?

Nemo opazujem, kakšne krutosti smo sposobni ljudje, ko v srce spustimo zlo in mu damo proste roke. Ko gledam razdejanje, ki so ga udarci naredili na tvojem telesu, mi na misel prihajajo situacije, kjer tudi danes divja zlo, kjer se ljudje obnašajo do soljudi kot do plena, ki ga je treba ujeti in uničiti. Zdi se, kot da ga je vedno več, Jezus. Zdi se, da se še posebej koncentrira tam, kjer je tvoja prisotnost še posebej otipljiva. Tu, pod križem, pa je žarišče.

Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.

Tvoje besede me presunejo. Res, ne vemo, kaj delamo. Tudi sama sem kriva tega, kar se ti je zgodilo. Tudi v moje s...