Drugi dan papeževega potovanja v Nemčijo je minil v duhu ekumenizma in medverskega dialoga, poročajo pri Radiu Vatikan. Benedikt XVI. se je v Erfurtu srečal s predstavniki evangeličanske cerkve ter se udeležil ekumenskega bogoslužja, pred odhodom v škofijo Erfurt pa se je na apostolski nunciaturi v Berlinu sestal še z muslimansko skupnostjo, ki v Nemčiji šteje okoli štiri in pol milijona vernikov.

Sveti oče je izrazil zadovoljstvo ob ugotovitvi, da se je v Nemčiji povečalo medsebojno spoštovanje in zaupanje med katoliško Cerkvijo in islamskimi skupnostmi. Berlin je označil kot najprimernejši kraj za srečanje s predstavniki muslimanov, ker je v njem najstarejša mošeja na nemških tleh, pa tudi zato, ker v Berlinu živi največ muslimanov v primerjavi z drugimi nemškimi mesti.

Številne muslimanske družine od začetka sedemdesetih let naprej dajejo značilno podobo nemški deželi, zato je sveti oče poudaril nujnost medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Nenehno moramo biti pozorni na ohranjanje medsebojnega spoštovanja, ki raste samo na podlagi obojestranskega soglasja glede neodtuljivih vrednot lastnih človeški naravi, predvsem nedotakljivosti dostojanstva vsake osebe. Kot poroča Radio Vatikan, je po mnenju Benedikta XVI. rodovitno sodelovanje med kristjani in muslimani povsem mogoče.

Ob koncu srečanja je papež izpostavil pomen obhajanja Dneva premišljevanja, pogovora in molitve za mir in pravičnost v svetu, ki ga letos obhajamo 27. oktobra, petindvajset let po zgodovinskem sečanju v Assisiju, ki ga je pripravil njegov predhodnik blaženi Janez Pavel II. Benedikt XVI. je pojasnil, kako želijo s tem srečanjem na preprost način pokazati, da tudi verniki nudijo svoj poseben prispevek za ustvarjanje boljšega sveta in ob tem priznavajo, da je za učinkovitost delovanja vedno bolj pomemben dialog in medsebojno spoštovanje.


Po srečanju z muslimansko skupnostjo je sveti oče iz Berlina odpotoval v Erfurt, glavno mesto nemške zvezne dežele Turingije. Na ozemlju škofije Erfurt, katere zaščitnica je sv. Elizabeta Ogrska, živi le sedem odstotkov katoličanov. Sveti oče je najprej obiskal erfurtsko katedralo iz 12. stoletja, kjer se nahaja starodavni kip Marije, Sedeža modrosti, hranijo pa tudi relikvije sv. Bonifacija, ki je prvo škofijo na tem ozemlju ustanovil že leta 742.

Benedikt XVI. se je s Svetom nemške evangeličanske cerkve sestal v kapiteljski dvorani nekdanjega avguštinskega samostana, kjer je med leti 1505 in 1511 kot avguštinski menih živel in delal Martin Luter, začetnik protestantizma. Papež je na srečanju s petnajstimi predstavniki evangeličanske cerkve dejal, kako je za ekumenizem najpomembnejše to, da pod pritiskom sekularizacije ne izgubimo pomembnih stvari, ki so nam skupne, stvari, ki nas delajo kristjane in ki so nam ostale kot dar in naloga. Po mnenju svetega očeta, piše Radio Vatikan, je bila napaka protestantskega obdobja v tem, da so bile večino časa poudarjene le razlike, ne pa tudi skupne smernice Svetega pisma in izpovedovanje starodavne krščanske vere.

Benedikt XVI. je v svojem nagovoru opozoril na temeljni izziv krščanstva, sekularizirani svet, v katerem moramo kristjani živeti in pričevati vero. Odsotnost Boga v družbi je vedno večja, zato je vero potrebno ponovno premisliti in jo živeti na nov način, da bi postala del sedanjosti. Glavna ekumenska naloga je torej živeti vero v polnosti v današnjem dnevu, pri tem pa si moramo med seboj pomagati, da bi znali verovati na globlji in bolj živ način.

Po srečanju s Svetom nemške evangeličanske cerkve je v cerkvi nekdanjega avguštinskega samostana v Erfurtu potekalo ekumensko bogoslužje. Evangeličanski škof Friedrich Weber je na začetku prebral Lutrov nemški prevod Psalma 146, nato je sveti oče molil za edinost kristjanov, kardinal Koch pa je prebral del Jezusove velikoduhovniške molitve, o kateri je v svojem nagovoru spregovoril tudi Benedikt XVI.

Sveti oče je pojasnil, kako Jezus moli za našo edinost. V Jezusovi molitvi najdemo najgloblji notranji prostor naše edinosti, temeljna edinost pa je v dejstvu, da verujemo v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. Priznavamo troedinega Boga – Očeta, Sina in Svetega Duha. Ta najvišja edinost je edinost preko ljubezni. Verujemo v konkretnega Boga. Verujemo v dejstvo, da nam je Bog govoril in je postal eden izmed nas.

Po papeževih besedah se včasih zdi, da stvari delujejo tudi brez Boga, vendar, je pojasnil sveti oče, je bil človek ustvarjen za odnos z Bogom in Ga potrebuje. Skupaj moramo pričati za Jezusa Kristusa, ki je pravi človek in pravi Bog, ki je živel z nami, za nas trpel in umrl ter v vstajenju na stežaj odprl vrata smrti. Benedikt XVI. je vse kristjane povabil, naj si pomagajo živeti in utrditi to vero.