Glasnik lepega in resničnega
Glasnik lepega in resničnega
Gorica
Gorica, tisti dnevi grenki in prelepi!
Kjer pustil sem za zmeraj pol srcá,
kot brazgotina rane, ki do smrti se pozna,
kot izgubljena pot v življenja stepi.
A vendar se ne da verjeti mi usodi slepi:
nekoč pomen zapletov temnih se zalesketá,
nekoč se bodo razodeli prav do dna
doživljanj smisli in dogajanj sklepi.
Kaj vemo, kakšni božji so za nas načrti?
Boli, ko vsi razgledi so očem zastrti:
pri zgodovine praznovanju nismo svati.
Morda zakotje se kedaj izkaže kot središče,
morda bo nagrajen naš duh, ki vztrajno išče;
kdo pravi, da koraki naši črni niso morda zlati? 6. maja 1988
Škofji Loki
Za tisočletnico
O Loka, hvala ti za tista leta,
za vse veselje, sonce, bujno cvetje,
zaklad globinski, trajno doživetje,
na skrivnem peta pesem, neizpet...