Oktobrska številka Družinine priloge Slovenski čas med drugim prinaša pogovor z rektorjem Katoliškega inštituta, upokojenim nadškofom dr. Antonom Stresom. Nedavni začetek akademskega leta je bil priložnost za pogled na dosedanje in prihodnje korake Fakultete za poslovne vede, ki že nekaj let deluje v okviru inštituta. Letošnje študijsko leto je fakulteta po besedah dr. Stresa naredila velik preboj, to pa je bilo mogoče zaradi temeljitih priprav, ki so tekle zadnje mesece, in so pripeljale do oblikovanja lastnega profesorskega kadra, tesnega sodelovanja z mednarodno katalonsko univerzo v Barceloni ter zasnovanja lastne strokovne revije Res novae.

Prva številka posvečena zadnji socialni okrožnici

Danes je bila tudi širši javnosti predstavljena prva številke te revije, ki jo lahko označimo za tematsko, saj je posvečena socialni okrožnici papeža Frančiška Laudato si (Hvaljen, moj Gospod). Takšna vsebinska zasnova prve številke (tematskost sicer ne bo značilnost vseh prihodnjih) po besedah odgovornega urednika revije mag. Andreja Nagliča kaže, kaj je njeno poslanstvo: družbeni nauk Cerkve, etiko in vrednote približati konkretni praksi, ta vprašanja aktualizirati, ustvariti prostor, kjer bo odmevalo dogajanje v Cerkvi, moralno etične dileme v družbi; povezovati strokovne in etične razmisleke.

Seveda pa je eden ključnih namenov revije kot znanstvene publikacije Fakultete za poslovne vede, da njenim sodelavcem omogoča objave in tako pridobivanje pogojev za pridobitev habilitacije. Želja uredništva je tudi, da bi v reviji (izhajala bo predvidoma dvakrat letno) objavljali strokovnjaki, ki bi se želeli dolgoročno vključiti v projekt nastajanja katoliške univerze, torej tudi novih študijskih programov poleg že obstoječega poslovnega, ki bodo morda segli na področje naravoslovja, socialnega varstva …


Sodelavci prve številke revije Res novae z vodstvom Fakultete za poslovne vede in Katoliškega inštituta.

In kdo so avtorji prve številke?

Simon Malmenvall (Enciklika Laudato si: kriza zahodnega invidualizma v kontekstu politične antropologije in odprtosti katoliškega družbenega nauka), Andrej Fink (Laudato si – mednarodnopolitični in pravni vidik), Jurij Dobravec (Laduato si na poti v katoliški princip eko-dia-loga), Jan Dominik Bogataj (Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije okrožnice Laudato si), Mitja Steinbacher (Dohodkovna neenakost, revščina in gospodarski razvoj) ter Žiga Čepar (Nizka rodnost in ekonomska blaginja).

Doseči odmev v družbenem prostoru

Revijo »za celovito znanost«, kot se glasi njen podnaslov, je ob predstavitvi prve številke v širši družbeni okvir umestil tudi rektor Katoliškega inštituta dr. Anton Stres. Že njen naslov Res novae, ki se navezuje na naslov prve socialne okrožnice, enciklike Rerum novarum Leona XIII., jasno kaže njeno usmeritev in poslanstvo: biti glasnica družbenega nauka Cerkve. Ta nauk je danes del moralne teologije, kar se je izkristaliziralo predvsem s socialnimi okrožnicami svetega papeža Janeza Pavla II., v preteklosti pa je drugače iskal svoj prostor, saj so ga nekaj časa razumeli kot neke vrste filozofijo (družbeno, politično, socialno filozofijo). Za časa Stresovega študija na teološki fakulteti so ga poimenovali celo sociologija, kar nima prav veliko povezav z današnjim razumevanjem te družbene vede.


Rektor Katoliškega inštituta dr. Anton Stres, dekan Fakultete za poslovne vede dr. Zoran Vaupot ter glavni in odgovorni urednik revije Res novae mag. Andrej Naglič.

Družbeni nauk Cerkev prinaša moralna načela o tem, kako naj funkcionira družba, politična skupnost, ta načela pa zahtevajo tudi neke vrste posredovanje pri iskanju odgovora na vprašanje, kako iz njih izpeljati konkretna navodila in posledice za konkretno rabo – tudi na ravni političnih in zakonodajnih odločitvah. To pa je ambicija revije Res novae – dr. Stres se zaveda, da je to visoko postavljena želja, a »ne smemo si želeti in načrtovati nič manj kot to, da bi to, kar se dogaja na Fakulteti za poslovne vede in v prihodnosti še kakšni drugi visoki šoli Katoliškega inštituta, imelo praktičen odmev v individualnem ravnanju, pa tudi v naši politični, družbeni skupnosti«. Ni namreč namen »gojiti znanost zaradi znanosti ali teorijo zaradi teorije, temveč zaradi prakse«. Povedano z Aristotelom (Nikomahova etika): razprava o vrlinah ni pomembna zato, da bi o vrlinah kaj več vedeli, temveč da bi po njih živeli.

Preboj Fakultete za poslovne vede

Predstavitev revije Res novae je bila hkrati priložnost za kratko predstavitev Fakultete za poslovne vede. Kot je dejal dr. Stres, fakulteta z letošnjim študijskim letom z odločnimi koraki, med katerimi lastna revija nikakor ni najmanjši, stopa iz nekakšnega »polmraka« v osredje slovenskega univerzitetnega prostora. To je potrdil tudi dekan dr. Zoran Vaupot: fakulteta ta čas deluje na 80 odstotkih organizacijskega maksimuma, kar pomeni, da izvaja program v štirih (od petih) letnikov magistrskega študija. Bistveno večji vpis kot minula leta je vodstvo fakultete postavil pred velik izziv, kako oblikovati izvedbeno strukturo – izziv, ki so ga uspešno rešili, kar fakulteti omogoča, da bo z januarjem prihodnjega leta, ko stečejo promocijske dejavnosti za novo vpisno obdobje, nadaljevala »s še višjimi obrati«. Dr. Vaupot je prepričan, da že letošnji vpisni in organizacijski preboj kaže na pomembno mesto, ki ga ima fakulteta v slovenskem visokošolskem prostoru, podobno rast (podvojitev vpisa) pa pričakuje tudi v naslednjem študijskem letu.

Fakulteta želi večjo prepoznavnost doseči tudi s širšimi družbenimi aktivnostmi – tako bo skupaj s Francoskim inštitutom pokroviteljica koncerta mladih francoskih pevcev, ki bodo konec oktobra gostovali v ljubljanski stolnici.

Foto: Bogomir Štefanič