V jubilejnem letu praznovanja 80-letnice Akademije za glasbo (AG) in 100-letnice Univerze v Ljubljani so od 24. do 28. februarja Mednarodni dnevi oddelka za sakralno glasbo, v sklopu katerih bodo predavanja, mojstrski tečaji, seminarji in vsak dan dva koncerta: krajši ob 16. uri (večina v veliki dvorani palače Kazina) in celovečerni v različnih ljubljanskih cerkvah: v uršulinski samostanski cerkvi sv. Trojice, frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju, v stolnici sv. Nikolaja in v cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu (program spodaj)»V tem tednu bomo predstavili delovanje našega oddelka v preteklosti in sedanjosti,« pravi prof. orgel Mario Perestegi; drugo leto je predstojnik oddelka za sakralno glasbo, že od leta 1995 pa na AG poučuje orgle, organologijo in orgelsko literaturo.

Musicus in kantor – nadaljevanje izročila
Univerzitetni program cerkvena glasba so na Akademiji za glasbo uvedli leta 1992, leta 2005 so ga preimenovali v Oddelek za sakralno glasbo. »Oddelek je med najmlajšimi na Akademiji, zajema pa širok razpon slogovnih in časovnih glasbenih razsežnosti tisočletne evropske kulture,« pravi prof. Perestegi, ki je diplomiral sakralno glasbo na zagrebškem Inštitutu za cerkveno glasbo Teološke fakultete v Zagrebu. podiplomski študij pa opravil na ljubljanski akademiji pri prof. Hubertu Bergantu. Sakralna smer za enega najbolj obsežnih in zahtevnih študijev na akademiji. Vse ugledne akademske glasbene ustanove po Evropi v svojih univerzitetnih programih vsebujejo posebne oddelke, ki izobražujejo in oblikujejo celosten profil sakralnega/cerkvenega glasbenika. Da ga v evropski kulturi poznamo pod učenima besedama musicus in cantor, kar bi danes pomenilo komponista-teoretika in pevca-dirigenta, je pred leti v pogovoru pojasnil Perescegijev predhodnik, danes prodekan AG prof. Ivan Florjanc. Obe besedi kažeta univerzitetno izobraženega glasbenika – učitelja, imenuje se magister, v kompozicijskih vedah, v petju, v koncertriranju in improviziranju na orglah ter v sposobnostih poučevanja in vodenja zbora. »Oddelek za sakralno glasbo na naši akademiji to izročilo nadaljuje,« pravi prof. Perescegi: »Zasnovan je po načelu, da je celovit glasbenik tisti, ki je profesionalno usposobljen teoretično in praktično.«

V 27. letih 72 študentov
Študij sakralne glasbe je dvostopenjski: triletni prvostopenjski študij, na to podlago še dveletni magistrski študij, ki za pridobitev akademskih naslovov predvideva dve specializaciji: sakralni glasbenik organist in sakralni glasbenik zborovodja. Magistrski izpit je trodelni: koncertni recital, skladanje in izvedba lastne skladbe ter zagovor pisne naloge. »Akademski cerkveni glasbenik, kakor dobijo naziv naši diplomanti, dobijo široko izobrazbo, so celoviti glasbeniki: lahko se postavi pred zbor, sede za orgle ali napiše skladbo – vse na profesionalni ravni,« pravi predstojnik oddelka. Prav zaradi zahtevnosti študija, po njegovih besedah pri več predmetih profesorji s študenti delajo individualno, vpišejo le dva ali tri študente v prvi letnik. V 27-ih letih, odkar študij obstaja, se je vpisalo 72 študentov, na obeh stopnjah, diplomski in magistrski, ga je končalo 33 slušateljev. »Med njimi je veliko imen, ki krojijo slovensko sakralno in tudi posvetno glasbeno področje,« pravi prof. Perestegi. Poleg tega, da so dejavni na cerkvenih korih kot organisti in zborovodje, so tudi iskani koncertanti, učitelji glasbeno-teoretičnih disciplin in kar štirje tudi ravnatelji glasbenih šol. Med drugim jih najdemo kot dirigente zbora Slovenske Filharmonije, zbora SNG Opera in balet Ljubljana, zborovodje Deškega zbora Schellenburg, ustanovitelje in vodje orglarskih šol … Del te podobe uspešnih diplomantov, pravi prof. Perestegi, bo pokazal tudi napovedani jubilejni teden Oddelka za sakralno glasbo z nastopi sedanjih in nekdanjih študentov.

Sakralna glasba – sograditeljica evropske civilizacije
Študij sakralne glasbe je poleg filozofije, teologije, medicine in prava eden najstarejših v evropskem kurikulumu. »Sakralna glasba je bila sograditeljica evropske civilizacije. Kot univerzitetni študij se je začela razvijati po francoski revoluciji,« razloži prof. Perestegi: »Pred tem so se učili drug od drugega. Ko beremo biografije velikih mojstrov kot so Bach, Mozart, Verdi, Beethoven … vsi so začeli glasbeno pot na cerkvenem koru, učili so se pri organistih.« Danes imajo cerkveni glasbeniki možnost akademske izobrazbe, njihovo mesto v sodobnem kulturnem prostoru pa po besedah prof. Perescegija ni nič manj pomembno kot v zgodovini. »Naši diplomanti znajo kritično pogledati v zakladnico evropske in slovenske glasbene kulture, iz nje smiselno črpati, jo na vrhunskem nivoju poustvarjati, hkrati pa na poglobljenih uvidih, z velikim znanjem graditi novo, tisto, kar je danes lepo in dobro. Tisto, kar nam pogled dviga kvišku, k Bogu, tisto, ki nas vabi k molitvi.« 

Ponedeljek, 24. februar, ob 19.30, Stolnica svetega Nikolaja (Dolničarjeva ulica 1): A CAPPELLA KONCERT, Deški zbor Schellenburg, Komorni zbor AVE
Torek, 25. februar, ob 19.45, Frančiškanska cerkev (Prešernov trg 4), ORGELSKI KONCERT: PROF. MARIO PERESTEGI, PROF. MARIO PENZAR, Glasbena akademija Univerze v Zagrebu
Sreda, 26. februar, ob 19.30, Uršulinska cerkev sv. trojice, KONCERT SOLISTOV, ZBORA IN INŠTRUMENTALNE ZASEDBE ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI, umetniški vodja: izr. prof. Tone Potočnik, Spored: Gregorijanski koral, Franz Liszt (v sklopu sakralnega abonmaja)
Četrtek, 27. februar, ob 19.30, Velika dvorana Palače Kazina, KONCERT BIVŠIH IN SADANJIH ŠTUDENTOV ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO
Petek, 28. februar, ob 19.30, Župnijska cerkev svetega Jakoba, KONCERTNE ORGELSKE IMPROVIZACIJE, izvajalca: doc. Dalibor Miklavčič in prof. Maks Strmčnik

_________________________________