Kar nekaj športnikov je kljub prepovedi izkoristilo svoj nastop za izražanje političnih stališč. Že pred uradnim odprtjem so zaradi različnih preteklih nekorektnih izjav odpustili več sodelujočih pri organizaciji. Znani ameriški komik Bill Maher je to označil za stalinistično »čistko« in igre poimenoval »woke« olimpijada. Potožil se je, da so postale podobne podelitvi oskarjev, ki je v zadnjih letih s »politično korektnostjo« izgubila precej privlačnosti za gledalce. Komik je dodal, da je t. i. »cancel culture« ali kultura izbrisa »norost, ki požira cel svet«.

Kaj pravzaprav pomeni danes tako razvpiti izraz »woke«, ki ga lahko prevajamo kot »prebujenost«? Izhaja iz afroameriške kulture, kjer je pomenil politično budnost in zavest o rasni neenakosti v ZDA. Z razmahom gibanja Black Lives Matter so ga prevzeli tudi »beli« progresivni intelektualci in politiki, ki so z njim želeli opisati pozornost na družbene in rasne krivice.

Pogromi na spletu 

Trend so pograbila nekatera podjetja (Nike, Pepsi, Gillette ...), ki so poskusila v svoje trženje vključiti »prebujena« sporočila, a se je to v mnogih primerih izkazalo za napako (nastal je celo slogan »go woke, get broke«, postani prebujen in brez denarja). Izraz »woke« pa je prevzela tudi politična desnica, da je z njim opisala »čistunski« moralizem ljudi, ki se bahajo s svojo skrbjo za družbeno pravičnost.

 Izraz »woke« izhaja iz afroameriške kulture, kjer je pomenil politično budnost in zavest o rasni neenakosti v ZDA.

S tem je povezan izraz »cancel culture«, kultura izbrisa. Ta opisuje pojav, ko se znane osebnosti znajdejo pod plazom obsodb, ker so (domnevno ali zares) žalile čustva rasne, etnične ali spolne manjšine. Žrtve teh pogromov so odrezane od javnega nastopanja, podjetja jim odpovedujejo pogodbe, so skratka ožigosane in izgnane iz javnosti. Prizadevanje za »čistost« je udarilo tudi po preteklosti: od rušenja spomenikov do brisanja potencialno žaljivih izsekov iz starih filmov.

Smo izgubili smisel za humor? 

V nemilosti se je npr. znašla tudi znana britanska humoristična oddaja Allo' allo', ki se dogaja v okupirani Franciji med drugo svetovno vojno in se je spominjamo tudi z naših malih ekranov. Ponudnik pretočnih vsebin BritBox jo je pred kratkim opremil z opozorilom, da vsebuje potencialno žaljiv jezik, ker se poslužuje stereotipov o drugih narodih. Igralka iz serije Vicki Michelle je opozorila, da je zaradi kulture izbrisa v nevarnosti britanski smisel za humor, in izpostavila, da so se Britanci vedno znali norčevati predvsem iz samih sebe.

 V nevarnosti je britanski smisel za humor.

Lani poleti pa je 150 intelektualcev, piscev in aktivistov z obeh strani političnih polov (med njimi filozof Noam Chomsky, pisatelj Salman Rushdie in avtorica uspešnic o Harryju Potterju J. K. Rowling) v odprtem pismu opozorilo na krčenje prostora za »odprto razpravo in toleranco do razlik v prid ideološki uniformnosti«.

Nova religija 

Andrew Sullivan je leta 2018 v reviji New York pripadnike gibanja »woke« označil za nove religiozne »puritance«, ki izganjajo vse, kar ni v skladu z njihovo ideologijo. Prepričan je, da je gibanje zapolnilo duhovno praznino, ki je nastala po upadanju krščanstva na Zahodu. Zagovarja znano tezo, da je prav krščanstvo omogočilo liberalno demokracijo, po njegovem umiku pa se vračajo neliberalne oblike vernosti. Joshua Mitchell je v svojem delu American Awakening (Ameriško prebujenje), ki je izšlo lani, zapisal, da gre za »prebujenje brez Boga in brez odpuščanja«. Čeprav gibanje deluje proti rasizmu, ga s tem na nek način podaljšuje, saj kolektivno obsoja določeno skupino ljudi, belce, ki imajo vlogo grešnega kozla.

Problemi bogatega Zahoda 

Ameriški katoliški komentator Jonathon Van Maren je v reviji The American Conservative opozoril, da se levica na Zahodu namesto z ekonomsko ukvarja s kulturno revolucijo. Gibanje »woke« nekateri označujejo kot pretirano občutljivost, saj naj bi liberalna demokracija ščitila človeka kot osebo, ne njegovih čustev.

Gibanje »woke« nekateri označujejo kot pretirano občutljivost. 

Da gre za »težave« razvitega sveta, je pokazala raziskava Ipsos Mori o doživljanju potencialno žaljivega govora po svetu. Odkrili so, da so ljudje v državah, kjer vlada svoboda govora, bolj nagnjeni k misli, da so ljudje preveč občutljivi, prebivalci avtoritarnih držav pa bolj prepričani, da se je potrebno izogibati nekorektnemu govoru. Raziskava kaže, da demokracija prinaša tudi večjo sproščenost glede izražanja. Zlorabe te svobode pa lahko sprožijo odzive, ki vodijo v njeno omejevanje, kot se kaže v gibanju »prebujenih«.