Ker slabše gibalne sposobnosti vplivajo tudi na zdravje otrok in njihovo sposobnost sledenja učni snovi, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc politiko poziva k takojšnjemu ukrepanju.

Od začetka koronaepidemije so se poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija.

Po rezultatih športnovzgojnega kartona so se od začetka koronaepidemije poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija, rezultati meritev gibalne učinkovitosti pa kljub normalizaciji šolskega procesa v letošnjem letu niso dosegli ravni pred poslabšanjem v prvih dveh letih epidemije, čeprav so se nekoliko izboljšali. Kot poroča STA, so fantje letos tako nadoknadili polovico izgubljene gibalne učinkovitosti, dekleta pa zgolj tretjino.

V letošnjem šolskem letu so se v primerjavi z lanskoletnimi podatki nekoliko izboljšale hitrost, vzdržljivost in moč osnovnošolcev, gibljivost pa se je dodatno poslabšala. To naj bi bilo povezano s poslabšanjem psihološkega stanja otrok in povečanjem stresa, zaradi katerega so otroci bolj napeti in manj gibljivi.

Slabe gibalne sposobnosti vplivajo na počasnost pri zaznavanju, branju in pisanju, kar bi lahko vodilo v slabše učne uspehe otrok.

Slabe gibalne sposobnosti po Starčevih besedah vplivajo na počasnost pri zaznavanju, branju in pisanju, kar bi lahko vodilo v slabše učne uspehe otrok, zato učiteljem svetuje, naj raziščejo, če otroci slabše rezultate na preizkusih znanja dosegajo zaradi slabšega znanja ali premalo časa za reševanje nalog.

V meritvah športnovzgojnega kartona so sodelovale vse slovenske osnovne šole, strokovnjaki pa so doslej analizirali približno 50 odstotkov vseh rezultatov meritev.