Zavetnik: pastiric, zapuščenih in nemočnih, prizadetih, bolnikov, kmečkih deklet, žrtev zlorab; je priprošnjica proti različnim telesnim boleznim, proti revščini.

Atributi: čreda ovac, predpasnik, iz katerega se usipajo sveže cvetlice.

Germana je bila bolehen in šibak otrok s hromo desno roko, zato so jo po smrti matere domači, najbolj pa njena mačeha, nenehno zaničevali in zapostavljali. Večinoma je bila lačna, spati je morala v hlevu pri ovcah. Vse pa je voljno prenašala, pasla ovce in dneve preživljala v molitvi ter strežbi revežem in bolnikom. Niti en dan ni opustila svete maše, čeprav je morala do cerkve precej prepešačiti. Po čudežu z vrtnicami so jo ljudje začeli bolj ceniti in spoštovati. Poslej je smela spet prebivati v domači hiši, a si je, po zgledu sv. Aleša, izbrala temno luknjo pod stopnicami. Bog jo je vzel kmalu k sebi, staro komaj 22 let.

Ime: Ime je latinskega izvora, pomeni pa »brat, sestra«.

Rodila se je: leta 1579 v kraju Pibrac pri Toulousu v južni Franciji,

umrla pa 15. junija leta 1601 v domači hiši v Pibracu.

Družina: Oče Lovrenc je bil reven kmet, po smrti Germanine matere Marije Laroche, ki je umrla, ko je imela Germana osem let, se je še enkrat poročil.

Družbi: Po njej se imenujeta dve zelo dejavni verski družbi: Gibanje za krščansko žensko mladino na kmetih in Misijonska družba za podeželje.

Zavetnica: Častijo jo kot zavetnico pastiric, zapuščenih in nemočnih, prizadetih, bolnikov, kmečkih deklet, žrtev zlorab; je priprošnjica proti različnim telesnim boleznim, proti revščini.

Kreposti: Bila je preprosto, a zelo pobožno dekle, veliko je molila, imela je dar, s katerim je na paši, čeprav sama neuka, otroke poučevala katekizem, nenehno je skrbela za ubožce in bolnike, jih tolažila in učila, kako naj voljno prenašajo bolezni in trpljenje. Kljub lastnemu težkemu življenju je bila zmeraj vedra, ponižna in ustrežljiva.

Čudeži: Najbolj znan čudež se je zgodil, ko jo je nekoč mačeha po krivem obdolžila, da je ukradla kruh in ga skrivala v predpasniku. Tekla je za njo, jo zmerjala in hotela kaznovati. V bran sta jo vzela soseda in ko sta jo vprašala, kaj ima v predpasniku, ga je odgrnila in zagledala sta – bilo je sredi zime – šopek krasnih, svežih cvetic. Kasneje so se številni čudeži, predvsem ozdravljenja in spreobrnjenja, dogajali tudi na njenem grobu oz. ob relikvijah.

Upodobitve: Upodabljajo jo kot preprosto pastirico s čredo ovac ob sebi, na nekaterih podobah pa je upodobljena s predpasnikom, iz katerega se sredi zime usipajo sveže cvetlice.

Goduje: 15. junija.

Beatifikacija: Papež Pij IX. jo je 7. maja 1864 razglasil za blaženo, 29. junija 1867 pa za svetnico.

Grob: Pokopali so jo v župnijski cerkvi v Pibracu, nasproti prižnice. Ko so po dobrih 40 letih po njeni smrti grob odprli, so našli njeno telo sveže in odlično ohranjeno. Kasneje so ga deloma uničili v francoski revoluciji.