Zavetnik: jetnikov.

Atributi: škofovska obleka, veriga in ključi v rokah ter goreča hiša poleg sebe, ki jo je pogasil s svojo molitvijo.

Ime German boste pri nas zaman iskali. Pomeni pa brat, bratovski, pravi, resnični. V koledarju katoliške Cerkve najdemo več svetnikov s tem imenom, med njimi je tudi svetnik današnjega dne: German Pariški.

Rodil se je okoli leta 496 blizu mesta Dijon v Franciji. Dolgo je živel kot puščavnik, ko mu je bilo nekaj nad trideset let, je postal duhovnik. Zaradi njegovega vzornega življenja so ga menihi samostana sv. Simforiana v Autunu izvolili za opata, nazadnje pa je postal škof v Parizu. Odlikoval se je po znanju in dobrodelnosti, združeval je bistrino duha z dobroto srca, kar je krščanski ideal.

German je opravil veliko delo v Gospodovem vinogradu: spreobrnil je na tisoče grešnikov, potolažil nešteto nesrečnih in jim pomagal v stiski. Umrl je 28. maja 576. Njegove kosti so slovesno prenesli v opatijo Saint-Germain-des-Pres, kjer se je ohranilo njegovo češčenje do danes.


Sveti German Pariški, škof

Potem ko je bil German že ob svojem rojstvu na čudežen način kar dvakrat rešen (najprej se ga je hotela znebiti lastna mati, nato pa še hudobna teta v boju za njegovo dediščino), se je, da bi se izognil novim nevarnostim, zatekel k svojemu bratrancu, duhovniku, in pri njem na neki samotni kmetiji preživel petnajst let kot puščavnik v učenju, molitvi in strogi spokornosti. Škof v Autunu ga je, ko je slišal za njegovo pobožnost, leta 530 posvetil v duhovnika, deset let kasneje pa imenoval za opata v samostanu sv. Simforiana. Kljub visoki službi je ostal ponižen in skromen, njegovo največje veselje je bilo, da je lahko pomagal ubogim. Njegovo zgledno in svetniško življenje ni ostalo neopaženo; leta 555 so ga imenovali za pariškega škofa. Pod njegovim vodstvom se je Pariz s kraljem na čelu (kakor mu je bilo že vnaprej razodeto) v resnici poboljšal in spremenil. Na njegovo pobudo je nastal sloveč benediktinski samostan Saint-Germain-des Pres, kjer je tudi pokopan. Kot škof je skoraj cele noči premolil, noč in dan nosil isto preprosto obleko, za njegovo mizo so vedno sedeli reveži, ki jim je sam stregel. Bil je tudi odličen pridigar, ki so ga vsi radi poslušali. Sam je že vnaprej napovedal točen datum svoje smrti, to je 28. maj.


Ime: V francoščini Germain, latinsko Germanus pomeni »brat, bratovski, pravi, resnični«.

Rodil se je leta 496 pri Autunu v Franciji,
umrl pa 28. maja 576 v Parizu v Franciji.

Družina: Vemo samo to, da se je rodil v premožni družini in da se ga je hotela mati, ker je imela že več otrok, pred rojstvom znebiti, pa ji to ni uspelo.

Zavetnik: jetnikov, glasbe, k njemu se zatekajo v prošnji proti vročici in proti nevarnosti požarov.

Upodobitve: Redno ga upodabljajo v škofovskih oblačilih, z verigo in s ključi v rokah (ker se je zavzemal za osvoboditev ujetih). Upodobljen je tudi z gorečo hišo poleg sebe, ker naj bi po legendi bilo zaradi njegove molitve prizaneseno hiši, v kateri je ležal bolan.

Čudeži: Zgodilo se je, da nekega dne v samostanu ni bilo več niti koščka kruha, ker ga je opat German vsega razdal revežem. Menihi so začeli godrnjati, German pa se je tiho umaknil v svojo celico in zaupno molil k Bogu za pomoč. Komaj je nehal moliti, sta se pred samostanskimi vrati že ustavila dva vprežna konja, težko otovorjena z živežem, ki ju je poslala pobožna žena. Štiri leta pred izvolitvijo za pariškega škofa se mu je prikazal častitljiv starec, ki mu je izročil ključe pariških mestnih vrat z besedami: »Dajem ti te ključe, da boš rešil prebivalce Pariza pogube«.

Goduje: 28. maja.