Dvome glede njenega duhovnega vpliva je pri nekaterih razblinil papež Janez Pavel II. leta 1997, ob koncu svetovnega dneva mladih v Parizu, ko je Malo Terezijo razglasil za cerkveno učiteljico.

Francoski filozof in akademik Jean Guitton je duhovno bistroumnost sv. Terezije iz Lisieuxa podrobneje razdelal in se dotaknil nekaj izstopajočih vidikov njene duhovnosti. Prvi je njena ljubezen do zemeljskega bivanja. Za razliko od duhovnih mož in žena, ki so v tem svetu videli zgolj solzno dolino, je znala ceniti dobrine tega sveta. »Za to, da bi živeli iz vere, imamo zgolj to življenje,« je govorila karmeličanka, in dodala: »Ne vidim dobro, kaj bom imela več po smrti. Res je, videla bom ljubega Boga, a z njim sem že popolnoma na zemlji.«

Terezija ima močan čut za resnico, ugotavlja Guitton, ne pristaja na nobeno pretiravanje, tudi pobožno ne. Iskala je svetost, v kateri ni najti »nobenih utvar«. Ko premišljuje o sveti družini, si predstavlja »povsem običajno življenje«,...