Kot poročanje tujih medijev povzema STA, naj bi Hamas danes izpustil 13 žensk in otrok iz istih družin, izpustili pa jih bodo na mejnem prehodu Rafa med Egiptom in Gazo, kjer jih bodo pričakale ekipe izraelskih strokovnjakov za travme in zdravnikov, nato pa jih bodo prepeljali v Izrael. Kot je bilo dogovorjeno, naj bi nato vsak dan premirja izpustili nove skupine talcev, skupno 50 od okoli 240, kolikor naj bi jih pripadniki Hamasa zajeli med napadom 7. oktobra. V zameno naj bi Izrael zvečer izpustil najmanj 150 zaprtih palestinskih žensk in otrok iz treh zaporov v Izraelu in na Zahodnem bregu.

Izrael naj bi v skladu z dogovorom dovolil dostavo več humanitarne pomoči v Gazo, med drugim gorivo in plin ter 200 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

Sporazum o premirju predvideva popolno prekinitev ognja brez napadov iz zraka ali s tal in brez brezpilotnih letalnikov na nebu, da bi izpustitev talcev lahko izpeljali v varnem okolju, spominjajo pri STA. Poleg tega naj bi Izrael v skladu z dogovorom dovolil dostavo več humanitarne pomoči v Gazo, med drugim gorivo in plin ter 200 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

Svojci Hamasovih talcev med pogovorom s papežem. FOTO: Vatican Media

Izraelci in Palestinci pri papežu: »Zelo intenzivni srečanji«

Papež Frančišek pa je minulo sredo pred dopoldansko splošno avdienco v dveh ločenih srečanjih sprejel delegaciji iz Palestine in Izraela, in sicer družinske člane Hamasovih talcev in sorodnike palestinskih družin v Gazi.

Kot so v izjavi za javnost povedali predstavniki obeh skupin, sta bili obe srečanji »zelo intenzivni«. Sveti oče je vsem gostom zagotovil svojo bližino ter izrazil upanje na skorajšnji mir in sožitje obeh narodov.

Rachel Goldberg-Polin je bila del izraelske delegacije. Njen 23-letni sin Hersh, ki se je v bližini meje z Gazo s prijatelji udeležil rave zabave, je v napadu 7. oktobra utrpel hude poškodbe roke. Po pričevanjih je napad preživel in je odtlej kot talec v rokah Hamasa.

Goldberg-Polinova papežu pripoveduje o svojem sinu Hershu. FOTO: Vatican Media

Medijski predstavniki Svetega sedeža so se 10. novembra že srečali z Goldberg-Polinovo na njenem domu v Jeruzalemu, kjer živi z možem in še dvema hčerama. Takrat je mati ugrabljenega mladeniča spregovorila o svojem sinu in povedala, kako je izvedela za zajetje talcev. Papežu Frančišku je poslala tudi videoposnetek, v katerem se mu je zahvalila za njegove večkratne in iskrene besede za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh ugrabljenih.

Družinski člani Hamasovih talcev so med kratkim srečanjem s papežem Frančiškom »čutili vso njegovo podporo in ljubezen«.

Rachel Goldberg-Polin je imela v sredo priložnost za osebno srečanje s papežem. Kot je povedala, je bilo to »zelo intenzivno, čeprav kratko srečanje, na katerem je sveti oče izkazal svojo bližino in sočutje z našo bolečino«. Družinski člani Hamasovih talcev bi si želeli z njim preživeti več časa, vendar so tudi med kratkim srečanjem »čutili vso njegovo podporo in ljubezen«.

Sorodniki Palestincev iz Gaze na tiskovni konferenci v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek, zelo upoštevan glas v muslimanskem svetu

Papež Frančišek pa ni le duhovni vodja katoličanov, je nadaljevala Rachel, ampak tudi »nesporna moralna avtoriteta za ves svet. Papeža zelo poslušajo tudi v muslimanskem svetu, kar je za Izraelce še posebej pomembno. Njegov glas po Rachelinih besedah »vpliva na oblastnike po vsem svetu, da bi se tudi oni zavedali, kako je izpustitev vseh talcev danes najvišja prednostna naloga«.

Če bo danes osvobojenih prvih 50 talcev, ne smemo pozabiti, da jih v rokah ugrabiteljev še vedno ostaja 190.

»Če bo danes osvobojenih prvih 50, ne smemo pozabiti, da jih v rokah ugrabiteljev še vedno ostaja 190,« je poudarila Rachel in izrazila upanje, da bodo predstavniki Rdečega križa talce lahko kmalu obiskali. Ob tem posebej misli na svojega sina, ki ima ranjeno roko, pa tudi na vse druge.

Palestinci med srečanjem s papežem. FOTO: Vatican Media

Srečanje s Palestinci

V sredo zjutraj se je s papežem v Vatikanu srečala tudi Palestinka Suhair Anastas: »Med srečanjem s papežem je vsak od nas povedal, kaj je doživel. Vsak je imel drugačno življenjsko zgodbo, toda vse so se končale na enak način: ljudje v Gazi umirajo.« Ker palestinske oblasti ocenjujejo, da je v Gazi doslej umrlo že okoli 14.000 ljudi, od tega 5.800 otrok, Suhair želi, da bi prebivalce Gaze dojemali kot »človeška bitja«, kajti, kot poudarja, »nismo le statični podatek«.

Suhair Anastas, ki je z družino našla zatočišče v katoliški župniji Svete družine, je bila še pred štirimi dnevi v Gazi. »Zahvaljujoč kanadskemu potnemu listu sem lahko s svojo 16-letno hčerko zapustila Gazo,« je povedala. Palestinka meni, da ima »srečo«, ker ji je uspelo pobegniti v cerkev, čeprav »to tako ali tako ni bil varen kraj«, saj, kot pojasnjuje: »Pri nas ni varnega kraja. Ko greš spat, ne veš, ali se boš naslednje jutro zbudil. To je strašna izkušnja. Ko pustiš vse za seboj, se počutiš zelo krivega.«

»Obe srečanji sta bili zelo intenzivni.« FOTO: Vatican Media

Suhair in vsi člani skupine Palestincev, ki jih je sprejel papež, so v vojni izgubili prijatelje in družinske člane. Najhuje je, nadaljuje Suhair, »da ne veš, kaj se dogaja okoli tebe. Včasih si rečeš: če se ti kaj zgodi, tvoja družina tako ali tako ne bo izvedela«. Družina jo zdaj čaka v Jordaniji, kjer živita tudi njena sinova, ki študirata na univerzi: »Sanjam o varnem življenju. Danes nimamo ničesar. Po vsem, kar smo doživeli, nimamo načrtov za prihodnost. Vsak si želi najboljše za svoje otroke in upam, da bo to mogoče.«

Suhair upa, da se bo nekega dne lahko vrnila v Gazo.

Seveda pa Suhair upa, da se bo nekega dne lahko »vrnila v Gazo«.

Papež v video sporočilu znova poziva k molitvi za mir na svetu in v Sveti deželi

Papež Frančišek se je v teh dneh na Papeževo svetovno mrežo molitve obrnil s prošnjo, naj organizira posebno molitveno kampanjo za mir na svetu in v Sveti deželi. V video sporočilu izpostavlja, da imata palestinski in izraelski narod pravico do miru, ter vse ljudi po svetu vabi k molitvi, da bi se spori rešili z dialogom in pogajanji.

»Vsi čutimo bolečino zaradi vojn,« tako sveti oče, ki v video pozivu spomni, kako so po drugi svetovni vojni izbruhnile vojne na različnih koncih sveta: »Ko so daleč, jih morda ne čutimo tako močno. Dve, ki nas silita k odzivu, pa sta zelo blizu: v Ukrajini in Sveti deželi.«

Palestinski in izraelski narod imata pravico do miru, pravico imata, da živita v miru: dva bratska naroda.

To, kar se dogaja v Sveti deželi, je zelo resno, poudarja papež: »Palestinski in izraelski narod imata pravico do miru, pravico imata, da živita v miru: dva bratska naroda. Molimo za mir v Sveti deželi. Molimo, da bi se spori rešili z dialogom in pogajanji in ne z goro mrtvih na obeh straneh. Prosim, molimo za mir v Sveti deželi.«

Napad na Gazo. FOTO: Vatican Media

Cerkev v Gazi: življenje izgubilo že dva odstotka kristjanov

Uničenje in človeške žrtve vojne na območju Gaze, ki traja že več kot šest tednov po nepričakovanem napadu teroristične organizacije Hamas na Izrael, so po besedah glavnega direktorja latinskega patriarhata v Jeruzalemu »povsem nepredstavljivi«. »Vse krščanske družine so tako ali drugače prizadete,« je v četrtkovi izjavi za medije dejal Sami al-Yousef.

Kristjani v Gazi so od 7. oktobra zaradi vojne in s tem povezanega pomanjkanja zdravstvene oskrbe izgubili 21 ljudi; to je več kot dva odstotka krščanskega prebivalstva, ki šteje okoli 1.000 oseb. Poročajo tudi, da so bili domovi več kot 50 družin popolnoma uničeni. Poleg tega so bile poškodovane različne krščanske ustanove, kot so šola Sester rožnega venca, anglikanska bolnišnica v Ahliju in pravoslavni kulturni center.

Na območju Gaze je prva prednostna naloga zagotoviti nujno pomoč za vsakdanje potrebe tistih, ki iščejo zaščito.

Po besedah predstavnika jeruzalemskega patriarhata je bila ena najbolj žalostnih zgodb smrt 80-letne nekdanje cerkvene organistke in upokojene učiteljice glasbe Elham Farah. Nanjo so streljali, ko je šla iz cerkve domov po oblačila. Zaradi tveganih varnostnih razmer nihče ni mogel priti do nje in jo odpeljati v bolnišnico in žena je izkrvavela do smrti. Po treh dneh so njeno truplo odpeljali in pokopali v množičnem muslimanskem grobu.

Sami al-Yousef je ponovil nujni poziv patriarhata k darovanju za prizadete v vojni. Na območju Gaze je prva prednostna naloga zagotoviti nujno pomoč za vsakdanje potrebe tistih, ki iščejo zaščito. Na Zahodnem bregu se je treba s humanitarno pomočjo odzvati na ogromno brezposelnost, v prihodnosti pa bodo na tem območju potrebovali tudi dolgoročne programe pomoči.