Mentorica doktorske naloge je bila prof. Michelina Tenace, novi doktor teologije pa je svojo doktorsko dizertacijo predstavil za Radio Vatikan.

Naslov doktorske disertacije, Aktualnost koncepta duše za sodobno teološko antropologijo, po besedah novega doktorja razkriva temo, ki tudi pri ljudeh sodobnega časa zbuja pozornost: duša je pojem, ki ga vsak dan uporabljamo v naši govorici. Z njim pogosto izražamo notranjo intimnost, nekaj, kar je dragoceno v svojem pomenu in presega navideznost stvari, z njim izražamo svojo potrebo in hrepenenje po Bogu, zelo pogosto pa govorimo o duši, kadar mislimo na življenje po smrti.

Iz vsakdanje uporabe pojma duše je razvidno, da je to koncept, ki je pomensko zelo raznolik.

Dr. Kočan pojasnjuje, kako je že iz vsakdanje uporabe pojma duše razvidno, da je to koncept, ki je pomensko zelo raznolik: pove toliko stvari hkrati, da ga nazadnje zelo težko opredelimo. Znotraj strokovnega teološkega diskurza o človeku je uporaba pojma duše postavljena pod vprašaj predvsem zaradi njegove dualistične konotacije; Sveto pismo namreč človeka vedno predstavlja v njegovi nedeljivi celoti. Tudi pojem duše je v Svetem pismu vedno uporabljen v celostnem smislu: duša poleg telesa ni sestavni del človeka, ampak izraža njegovo duhovno razsežnost.

FOTO: Vatican Media

Novi doktor teologije je po lastnih besedah v svoji tezi poskušal predvsem izpostaviti bolj natančen in bolj ustrezen hermenevtični kontekst, ki bi teologom današnjega časa lahko pomagal premagati zadržanost pri uporabi pojma duše v sodobni teološki antropologiji: pojem duše je najprej obravnaval kot explanans - kot pojem, ki ni stvarnost, ki bi potrebovala svoj opis, temveč je opis druge stvarnosti. V prvi vrsti se ni ukvarjal z z vprašanjem, kaj duša je, ampak z vprašanjem, kako duša kot pojem, ki opisuje skrivnost človeka pred Bogom, deluje v različnih antropoloških modelih.

Dr. Kočan se v svoji tezi ni ukvarjal z z vprašanjem, kaj duša je, ampak z vprašanjem, kako duša kot pojem, ki opisuje skrivnost človeka pred Bogom, deluje v različnih antropoloških modelih.

Dr. Kočan se je antropološkim modelom posvetil v drugem delu svoje disertacije prek raziskave teoloških in antropoloških postavk treh sodobnih avtorjev: kontroverznega italijanskega teologa Vita Mancusa, ameriške protestantske filozofinje in teologinje Nancey Murphy in nemškega profesorja dogmatične teologije Erwina Dirscherla.

FOTO: Vatican Media

V sklepnem delu teze je prikazal možnosti in pomanjkljivosti njihovih antropoloških modelov in njim pripadajoči uporabi koncepta duše ter raziskavo zaključil s sklepom, da mora pojem duše, če hoče biti aktualen za sodobno teološko antropologijo, v sebi vedno na dinamičen in organski način povezovati tri funkcije: opredelitev človekove različnosti od preostalega stvarstva, opredelitev človekovega odnosa s presežnim in opredelitev človekovega obstoja po smrti.