V oktobru, ki velja za mesec požarne varnosti, smo na našem spletnem portalu v sodelovanju s portalom Aleteia več pozornosti namenili prostovoljnim gasilkam, ki so s svojim delom zgled v ožji in širši okolici.

Kljub temu, da so v preteklosti gasilske vrste v večini sestavljali le moški, se danes vse več žensk odloča za to prostovoljno ali poklicno pot. V tem prispevku vas ob godu sv. Florijana vabimo k branju zanimivih in osupljivih zgodb izjemnih slovenskih gasilk. 

Zakaj je varnost na prvem mestu?

28-letna gasilka Andreja Hutevec, ki prihaja iz okolice Novega mesta, o tem kako ji je znanje, kot prostovoljni gasilki pomagalo pri poklicnem delu: »Na usposabljanjih za operativnega gasilca je velik poudarek na varnosti, saj je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, da lahko pomagamo drugim. Prav tako moramo tudi pri drugih opravilih skrbeti za varnost in zdravje sebe in ostalih, da ne bomo pozneje imeli zdravstvenih težav. V vsakdanjem življenju pa nas spremljajo različne nevarnosti za nastanek požara, zato je treba poznati preventivne ukrepe, da ne pride do požara, in vedeti, kako ukrepati, če opazimo požar.«

Andreja Hutevec je članica PGD Prečna iz okolice Novega mesta. FOTO: Osebni arhiv 

Udejstvovanje v gasilstvu mi daje vedno nove izzive in me spodbuja k osebni rasti ter k premagovanju strahov. (Andreja Hutevec) 

Več preberite: Moža spoznala na gasilskem tekmovanju

»Pred tekmovanji vedno tudi zmolim«

Ana Rokavec, 17-letna gasilka iz Prostovoljnega gasilskega društva Zbilje od pionirke do mentorice mlajšim dekletom: »Svojih začetkov se dobro spominjam, saj sem na treningih zelo uživala in spoznala veliko vrstnikov. Tudi zdaj, ko sem mentorica, mi je najbolj pomembno, da se dekleta med seboj razumejo in dobro povežejo, saj so ekipa, ki stojijo skupaj kot eno, zato so njihovi odnosi in druženja zelo pomembni.«

Ana Rokavec in Matic Herceg. FOTO: Osebni arhiv 

V PGD Zbilje so izredno močni tudi na področju gasilskih olimpijad. Ana pravi, da pred vsakim tekmovanjem vedno tudi zmoli, saj verjame, da to pomaga do boljših rezultatov in da ta minejo brez poškodb.

Več preberite: Pred tekmovanji vedno zmolim. Verjamem, da to pomaga do boljših rezultatov

Kras jo bo spremljal vse življenje

Pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, ki je lani poleti prizadel Kras je pomagala tudi srčna gasilka Tjaša Sitar, žena in mama dveh najstnikov. Ob tem je povedala: »Bilo nas je ogromno, a vse je bilo organizirano. Pa toliko hvaležnih in ustrežljivih domačinov, že na zbirno mesto so z vozički vozili vodo, kavo, energijske pijače, žitne tablice, sendviče … Ni, da ni. In ko smo bili čez dan na cesti, se je vsakih 15 minut kdo pripeljal mimo in nam ponujal okrepčilo.« Sitarjevi je sodelovanje v takšni intervenciji bila nedvomno dragocena in neprecenljiva izkušnja. 

Tjaša Sitar. FOTO: Siniša Kanižaj

Več preberite: S srcem in dušo predana gasilstvu

Kako doma gledajo na to, da je njihova mami gasilka?

Sonja Japelj razkriva: »Tudi moj partner je gasilec, ko je bil mlajši, je tudi tekmoval, zdaj pa je ostal bolj podporni član. Mi pa zelo pomaga, da me razume in da ve, kako stvari tečejo, da ne zameri, če me zaradi vaj ali intervencije ni doma. Tudi oba otroka sta že gasilca, oba tudi že tekmujeta. Te stvari grejo kar iz roda v rod.«

Sonja Japelj je članica PGD Brezovica. FOTO: Tina Martinec Selan 

Več preberite: O izkušnji gašenja na Krasu: Ne veš, kako bo, a adrenalin te drži pokonci

»Ko nekaj dobrega narediš in nekomu pomagaš, se dobro počutiš. Res imaš občutek zadovoljstva. Marsikdo reče: »Pa zakaj to delaš? Toliko časa ti vzame, pa še plačano ni…« Ne vem, meni je biti gasilka v zadovoljstvo. To je tudi hobi – konec koncev ima vsak nekaj, nekateri kaj trenirajo, drugi kaj drugega. Moj hobi je pač gasilstvo.«