Ko se Sava Bohinjka izmuzne iz objema Jelovice in Pokljuke, jo v svobodo Blejskega kota pospremijo mogočne skalnate stene.

Znameniti Babji zob na robu prve planote in Galetovec na robu druge sta imenitni razgledišči in priljubljeni izletniški točki. Slednjega je že pred dobrimi dvesto leti obiskoval pesnik in duhovnik Valentin Vodnik, ki je služboval na Koprivniku na Pokljuki.

Galetovec se dviga nad Bohinjsko Belo, razpotegnjenim, iz več delov sestavljenim naseljem s približno 550 prebivalci. Pri župnijski cerkvi sv. Marjete na severu je Spodnja vas, kjer so prvi naseljenci verjetno pognali korenine že pred prihodom Rimljanov. Sosednja Zgornja vas je nastala v 12. stoletju, slab kilometer južneje ležeči Podklanec pa ob gradnji železniške proge v začetku prejšnjega stoletja.

Preden se cesta skozi Podklanec skrije v podvoz in odhiti mimo vojašnice, opazimo ob njej planinski kažipot. Ta nas usmeri na stransko cesto, ki se požene navkreber proti gozdu. Približno pet minut za odcepom proti Široki peči prispemo do izrazitega ovinka, za katerim zavijemo levo na širšo pot. Ta nekajkrat prečka cesto (ali se ji za kratek čas pridruži), preden nas naposled pripelje do Planine za Jamo. Čez barvit travnik in nekaj sosednjih rovtov se vzpnemo do planine Ilovec, od tam pa po daljši levi ali krajši desni poti do bližnjega vrha.

Sredi maja je planina še prazna. V zgodnjem delavniškem popoldnevu ni nikjer žive duše, a v naravi ni nikoli dolgčas. Travniki so polni cvetočega regrata, tu in tam se kažejo ranjaki in prve pogačice. Pobočje pod vrhom barvajo modri svišči, iz nizke trave štrlijo rumene in temnordeče kukavice, na robu gozda poganjajo konopnice.

Vrh Galetovca je manj barvit, a zelo razgleden. Ko se drevje razmakne, se pred nami razgrnejo Karavanke med Golico in Košuto. Malo naprej so v isti črti Kriška gora, Storžič in osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp. V dolini pa je množica naselij, med katerimi nas najbolj pritegne Bled z jezerom in gradom. Vse to lahko udobno opazujemo s klopi, ki stojijo blizu prepadnega roba.

Čaroben razgled je navdušil tudi Valentina Vodnika, ki je zapisal: »Vrh peči nad Belo se vsedem na kraj, zavriskam, zapojem, da zlega se v kraj. Je Babji zob pred mano, z Jelovico, Pečano, v skalni votlini odmeva glas nazaj. In čez Talež je stezica, na Kupljenik gor pelja, to prav luštna je vasica, v varstvu svet'ga Štefana ...«

Galetovec je precej obiskan. V vpisni knjigi smo aprila našteli skoraj 150 planincev. V leseni skrinjici na drevesu je poleg knjige tudi žig.

Kažipot pred vrhom nam sporoča, da se lahko v dolino vrnemo tudi po označeni poti čez Slamnike. Ta se hitro spusti na jaso in ob njenem robu vzpne do poti, ki nas pripelje do kolovoza proti Belski planini. Po njem krenemo v desno, za spomenikom pa prestopimo na stezo, ki se spušča čez strmo pobočje. Na njem je polno podrtega drevja, vendar prehod ni težaven. Ko se svet položi, prispemo do zapuščene domačije, malo niže pa še do kmetije Pr' Vaznik. Tam se pridružimo cesti, ki pelje v dolino, vendar lahko presekamo nekaj njenih ovinkov.

Ker nas pot čez Slamnike pripelje v bližino župnijske cerkve, avto pa imamo na drugem koncu naselja, nas čaka za konec še četrturni sprehod po cesti. Med njim lahko vsaj malo začutimo utrip kraja, ki smo ga še pred kratkim opazovali iz višav.

Galetovec (1265 m)

Izhodišče: Bohinjska Bela.

Dostop: S ceste Bled–Bohinjska Bistrica zavijemo v prvo naselje na desni – Bohinjsko Belo. Avto pustimo v njenem južnem delu, nasproti gostilne Batišt, malo naprej od železniške postaje.

Dolžina vzpona: 1.45 ure.

Dolžina krožne poti: 3.30 do 4 ure.

Višinska razlika: 780 metrov.

Kratek opis poti: Z Bohinjske Bele se vzpnemo na Planino za Jamo, od tam pa čez planino Ilovec do vrha. V dolino se vrnemo po četrt ure daljši in nekoliko strmejši poti čez Slamnike, ki nas pripelje v bližino župnijske cerkve v severnem delu Bohinjske Bele. Od tam gremo po cesti do izhodišča. Obe poti sta lahki in označeni z novimi markacijami, a če nismo dovolj pozorni, lahko vseeno zgrešimo kakšno razpotje. Na vrhu se ne smemo preveč približati prepadnemu robu.

Zemljevid: Bled, 1 : 30.000.