Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo praznik vseh treh nadangelov skupaj, in sicer 29. septembra. Pred tem smo na ta dan obhajali le praznik nadangela Mihaela. Praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.

O vlogi in pomenu nadangelov smo se pogovarjali z duhovnikom koprske škofije in moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem, ki goduje na današnji dan.

Zakaj Mihaela, Gabriela in Rafaela imenujemo nadangeli? Kakšne so bile njihove posebne naloge?

Katekizem Katoliške cerkve nas uči, da je obstoj duhovnih, netelesnih bitij, ki jih Sveto pismo običajno imenuje angeli, resnica vere (št. 328). Nekaj o njihovi vlogi pove že ime samo, saj beseda »angel« izhaja iz grške besede za »poslanca«.

Med temi poslanci pa so trije posebej poimenovani, pri čemer njihova imena govorijo o njihovi posebni nalogi. Imel Mihael, denimo, bi lahko prevedli kot »kdo kakor Bog«, kar pomeni, da se po njegovi službi kaže Božja vsemogočnost. Angeli niso nekakšna samostojna bitja, ki frčijo naokrog, ampak so izraz Božje moči.

Nadangel Gabriel, župnijska cerkev Ledine. FOTO: Tatjana Splichal

Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela. Praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra. Kdaj in zakaj je prišlo do skupnega obhajanja praznika?

Res je, prvotno je bil 29. september namenjen le svetemu nadangelu Mihaelu, nato pa sta se mu pridružila še sveti Gabriel in sveti Rafael. Po II. vatikanskem koncilu je Cerkev želela še bolj poudariti vse tri nadangele in njihova poslanstva v zgodovini odrešenja, zato jih je združila v en sam praznik.

Če se osrediniva na nadangela Gabriela, po katerem tudi vi nosite ime. V Novi zavezi Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Kaj bi oznanil oziroma sporočil današnjemu človeku, ki pogosto živi površno življenje, daleč od Boga?

Mislim, da nič novega, ker so svoje že povedali. Skozi Jezusovo pripoved zadnje nedelje je denimo jasno, da že imamo vse, kar nam je Bog mogel dati za zveličanje. Abraham namreč v evangeliju pravi: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.« Lahko bi rekli: »Tudi če pride angel do tebe«. Sicer si na tihem velikokrat zaželim, da bi se začeli angeli s kladivci v rokah voziti naokrog in nas s tapkanjem po glavah opozarjali na nevarnosti, vendar to tako pač ne gre. V zadevah vere se je treba odločiti za Kristusa in pri osebni odločitvi te ne prepriča noben angel (smeh).

Sicer si na tihem velikokrat zaželim, da bi se začeli angeli s kladivci v rokah voziti naokrog in nas s tapkanjem po glavah opozarjali na nevarnosti, vendar to tako pač ne gre.

Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. Kako naj se mu zlasti katoliški novinarji priporočamo, da bi odgovorno širili resnico, še zlasti v luči Kristusovega evangelija?

Čisto preprosto in na kratko: prosite ga za svoje poslušalce in bralce. Ko denimo gledamo prizor Marijinega oznanjenja, ni tako fascinantno razmišljati o nadangelu Gabrielu – on je že Gospodov, on je poseben izraz Gospodove moči – bistveno bolj zanimiva je Marija, njegova poslušalka. Ona, ki je bila pripravljena Gospodu pritrditi v njegovem vabilu. Na začetku svojega dela se torej zatecite k nadangelu Gabrielu, vendar predvsem s prošnjo za vaše bralce.

Ime Gabriel v hebrejščini pomeni »božji mož« ali »božji junak«. V čem vidite oziroma zaznavate največ podobnosti z njim?

Morda to, da sem duhovnik in s tem nekako res mož v službi Boga, kar pa seveda še nič ne pomeni. Najbolj pomembno mi je, da v hebrejski obliki v imenu nosim Boga samega, kar mi je bila vedno zelo lepa misel. Sicer pa vse to nič ne pomaga, če se Gospodu v življenju ne uspem dati na razpolago in pustiti, da »Božji mož« postajam tako, da me takega dela Gospod. In to velja za slehernega vernega človeka.