Razmeroma skromne slovesnosti ob prisegi se je udeležilo 450 povabljenih gostov, med katerimi sta bila tudi Macronova predhodnika Francois Hollande in Nicolas Sarkozy, poroča STA. Macrona je zaprisegel predsednik ustavnega sodišča Laurent Fabius, Macron pa je zatem še podpisal predsedniško prisego in tako tudi uradno postal prvi francoski predsednik, ki mu je uspela vnovična izvolitev po 20 letih.

V skladu z izročilom, ki izvira še iz srednjeveških časov, so podpisu prisege sledile topovske salve v vojaškem spominskem parku Invalides. Za razliko od prvega Macronovega ustoličenja leta 2017 tokrat ni bilo ceremonialne vožnje po Elizejskih poljanah, kjer bi Macron pozdravil zbrane državljane.

Macron želi med svojim drugim mandatom v Elizejski palači zgraditi planet, ki bo primernejši za življenje, in Francijo, ki bo bolj živa in močnejša.

Macron je na volitvah 24. aprila z 58,5 odstotka glasov premagal izzivalko, skrajno desničarko Marine Le Pen, in si kot prvi francoski predsednik po letu 2002 priboril drugi predsedniški mandat. Uradno se bo Macronu prvi mandat sicer iztekel 13. maja opolnoči.

44-letni politik se je v nagovoru zavezal, da bo med svojim drugim mandatom v Elizejski palači zgradil planet, ki bo primernejši za življenje, in Francijo, ki bo bolj živa in močnejša. Na zunanjepolitičnem področju je Macron obljubil, da bo deloval na način, da ne pride do nove zaostritve nasilja v Ukrajini. Pomagal bo »graditi nov evropski mir in novo avtonomijo na naši celini«.

Izpostavil je tudi zavezanost k polni zaposlenosti in boju proti neenakosti v Franciji ter ob tem napovedal reforme na področju šolstva in zdravstva. V nagovoru je opozoril tudi na nevarnosti terorizma: med navzočimi v Elizejski palači sta bila tudi starša Samuela Patyja, učitelja, ki so ga leta 2020 obglavili islamistični skrajneži.

Preimenovala se je tudi Macronova stranka: doslej se je imenovala Naprej republika, po novem pa Preporod.

Pričakovati je, da bo Macron v kratkem imenoval novega premierja, ki bo prenovil ministrsko ekipo pred ključnimi junijskimi parlamentarnimi volitvami. V četrtek se je preimenovala tudi Macronova stranka: doslej se je imenovala Naprej republika, po novem pa Preporod.

Emmanuel Macron se že v ponedeljek odpravlja na prvi obisk v tujino v novem mandatu. Kot veleva tradicija, bo najprej obiskal Berlin in se srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.