Papež Frančišek je danes v zasebno avdienco sprejel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Pogovoru s svetim očetom je sledilo srečanje z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom in »zunanjim ministrom« nadškofom Paulom Gallagherjem. Papež in Macron sta se v pogovoru zadržala celo uro, kar je za papeževe zasebne avdience zelo neobičajno. Dlje je doslej trajal le Frančiškov pogovor s tedanjim predsednikom ZDA Barackom Obamo marca 2014.

Francoski predsednik, papež in vatikanska diplomata so v pogovoru izpostavili sedanje dobre dvostranske odnose med Svetim sedežem in Francijo. V ospredje so postavili prispevek verstev k pospeševanju skupnega dobrega države in ob tem posebej izpostavili prizadevanje Cerkve. Razpravljali so tudi o globalnih vprašanjih skupnega interesa, kot so zaščita okolja, migracije in prizadevanje na mednarodni ravni za preprečevanje in reševanje sporov, predvsem v povezavi z razoroževanjem. Sogovorniki so si izmenjali ocenitev nekaterih spornih razmer, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Besedo so namenili tudi evropskemu načrtu.

Prisrčen stisk rok, objem in poljuba na obe lici

Frančišek je Macrona med njegovim prvim obiskom v Vatikanu sprejel z dolgim, prisrčnim stiskom roke pred zasebno knjižnico v Apostolski palači. Pogovarjala sta se s pomočjo tolmačev, ob slovesu pa sta se 40-letni predsednik in 81-letni papež objela ter izmenjala poljuba na obe lici. Ta protokolarno neobičajna kretnja kaže na prisrčen in oseben pogovor med voditeljema.

Predsednik Macron in papež sta si izmenjala tudi simbolična darila: sveti oče je Macronu podaril bronasti medaljon svetega Martina iz Toursa (ok. 316/317-397), ki svoj plašč deli z beračem. Opazovalci v tem vidijo namig na socialna in begunsko-politična vprašanja. Predsednik in njegova soproga Brigitte prihajata iz Amiensa, kjer naj bi tedanji vojak Martin po izročilu svoj plašč razdelil na dva dela in polovico podaril revežu. Šola, na kateri je poučevala Brigitte Macron, je nedaleč stran od tamkajšnje župnije sv. Martina.

Francoski predsednik je papežu izročil redko antikvarno izdajo romana »Dnevnik podeželskega župnika« francoskega pisatelja Georgesa Bernanosa (1888-1948). Delo je izšlo leta 1936, v rojstnem letu papeža Frančiška.

S predsednikom v Vatikanu soproga Brigitte in številčna delegacija

Macron je v Vatikan pripotoval s soprogo Brigitte in številčno delegacijo. Poleg zunanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana, notranjega ministra Gerarda Collomba in drugih politikov so v spremstvu še predsednica katoliške človekoljubne organizacije Secours catholique, Veronique Fayet, sociolog Dominique Wolton ter drugi akademiki in razumniki.

Tudi francoska delegacija se je srečala z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom in »zunanjim ministrom« nadškofom Paulom Gallagherjem.

Še pred avdienco pri svetem očetu se je Emmanuel Macron srečal z ustanoviteljem katoliške Skupnosti sv. Egidija, Andreo Riccardijem, ob zajtrku na sedežu francoskega veleposlaništva v Rimu v palači Farnese. Skupnost sv. Egidija si med drugim prizadeva za pomoč beguncem in medverski dialog.

Macron odslej častni kanonik papeževe škofovske cerkve

Popoldne se je francoski predsednik udeležil slovesnega bogoslužja v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu, škofovski cerkvi papeža Frančiška, kjer je obnovil večstoletno izročilo: sprejet je bil v zbor častnih kanonikov. Sveto mašo je daroval nadškof Angelo De Donatis, papežev vikar za rimsko škofijo.

Na začetku slovesnosti, ki se je začela s 40-minutno zamudo, je Macron vstopil v baziliko za zborom kanonikom, skupaj z nadškofom De Donatisom. Nadškof je v pozdravnem nagovoru spomnil na judovsko-krščansko dediščino Evrope in odgovornost vladajočih »za družbene probleme stare celine«.

Macron je v svojem govoru poudaril pripravljenost Francije, »da še naprej krepi prijateljski in zaupen odnos do Vatikana«. To je med dopoldansko avdienco zagotovil tudi papežu Frančišku.

V prošnjah med kratkim bogoslužjem so poleg tradicionalne prošnje za Francijo, njen narod in vlado prosili tudi za »vse države, ki trpijo zaradi vojne, nasilja in skrajništva«.

Ob koncu slovesnosti je Macron sedel na kanoniški sedež, predviden za francoske predsednike, in podpisal dokument, s katerim je uradno sprejel častni naziv. Nadškof De Donatis pa mu je izročil kopijo kapiteljskega križa lateranske bazilike.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media