Zavetnik: Ljudi, ki jih zasmehujejo zaradi njihove pobožnosti, žena, vdov, rimskih gospodin, avtomobilistov, taksistov, pilotov, motociklistov, Rima

Atributi: črna benediktinska redovna obleka s pasom, bela tančica, angel, krušni pehar

Če kdo, potem si Frančiška Ponziani več kot upravičeno zasluži naziv »Rimska«. Živela je v času, ko so mesto Rim in njegovi prebivalci doživljali eno najhujših preizkušenj: vojske, kuga in lakota so ga strahotno prizadele, da je bil podoben pravemu pokopališču. Papeži so bivali v Avignonu, prebivalstvo je bilo zdesetkano in obupano. Frančiška pa je kot angel miru in ljubezni hodila po opustošenih rimskih ulicah in delila pomoč ter tolažbo. Njena telesna, še bolj pa duhovna dela usmiljenja so delala prave čudeže, njene molitve in žrtve pa so po splošnem prepričanju odločilno pripomogle h koncu cerkvenega razkola in krize v Cerkvi.



Ime: Frančišek izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«.

Rodila se je leta 1384 v Rimu v Italiji,

umrla pa 9. marca 1440, prav tako v Rimu.

Družina: Rodila se je v plemiški rodbini Bussa de'Leoni. Očetu je bilo ime Pavel, materi Jakobella dei Roffredeschi. Komaj trinajstletna se je poročila z mladim plemičem Lorenzom Ponzianijem in v zglednem ter ljubečem zakonu preživela štirideset let. Rodila je šest otrok, trije so umrli kmalu po rojstvu, hčerka Agneza pri petih letih, sin Evangelist pri devetih, tako da je starše preživel samo Janez Baptist.

Skupnost: Frančiška je želela že kot mlado dekle oditi v samostan, a ji domači tega niso dovolili. Kasneje se je kot oblatinja pridružila olivetanskemu redu (beli benediktinci) ter ustanovila žensko vejo »plemenitih oblatinj iz Tor de'Specchi«. Skupnost se je posvečala karitativni dejavnosti, po moževi smrti pa je vanj leta 1436 vstopila tudi sama.

Kreposti: Frančiška je poleg skrbi za svojo družino in hišo vsak dan pomagala neštetim rimskim revežem, stregla bolnikom v bolnišnicah in bila vedno na voljo ljudem, ki so pri njej iskali pomoč in nasvet. Pri tem nikoli ni zanemarjala svojega duhovnega življenja, molitve in premišljevanja.

Videnja in Bila je velika mistikinja, ohranjenih je 97 njenih mističnih videnj, ki jih je sama narekovala. Nadlegoval in mučil jo je hu­dič, imela je vizije o peklu, a je vse prenesla ob pomoči angela, ki ji je vedno stal ob strani, lahko ga je videla in mu sledila. Ohranjena so pričevanja za več kot šestdeset bolnikov, ki jih je sama ozdravila.

Zavetnica: Ljudi, ki jih zasmehujejo zaradi njihove pobožnosti, žena, vdov, rimskih gospodinj, priprošnjica proti kugi in proti smrti otrok. Leta 1925 je postala tudi zavetnica avtomobilistov, taksistov, pilotov, motociklistov. Je tudi zavetnica Rima.

Upodobitve: Upodabljajo jo v črni benediktinski redovni obleki s pasom in belo tančico, ob njej je angel, oblečen kot diakon; klečečo pred monštranco, katere žarki prodirajo v njeno srce; s krušnim peharjem v roki.

Beatifikacija 9. maja 1608 jo je papež Pavel V. razglasil za svetnico.­

Grob: Pokopana je v kristalni krsti pod velikim oltarjem v cerkvi, ki so jo najprej imenovali S. Maria Nuova, kasneje pa so jo posvetili njej. Na njen god vsako leto krsto toliko odprejo, da se lahko vidijo njene kosti.

Goduje: 9. marca.