FOTO: Vatican Media

Z današnjim dnem, 23. januarjem, je papež Frančišek že dlje na položaju Petrovega naslednika kot njegov predhodnik Benedikt XVI., je nedavno poročal avstrijski Kathpress. Po besedah avstrijskega jezuita Bernda Hagenkorda papeštva v zadnjih desetletjih nobeno drugo dejanje ni tako zaznamovalo kot odločitev Benedikta XVI., da odstopi s papeškega položaja. Nemški papež se je umaknil, izvoliti je bilo treba novega Petrovega naslednika, Benedikt XVI. se je upokojil. Papežev odstop leta 2013 pomeni pravo prelomnico v sodobni zgodovini Cerkve, ki je in bo zaznamovala tako Benediktove predhodnike kot njegove naslednike.

Oba papeža sta (bila) polno zaposlena s še vedno nerešenimi težavami vatikanskih reform. Po mnenju p. Hagenkorda dejstvo, da papež Frančišek tudi v osmem letu svojega pontifikata še vedno ni zaključil nujno potrebne reforme rimske kurije, kljub temu, da je v ta namen imenoval posebno posvetovalno telo kardinalov svetovalcev, že meče luč na njegovega naslednika, ne glede na to, kdaj bo ta nastopil svoj položaj: »Reforma Vatikana ostaja trajna naloga. Ne Benedikt ne Frančišek je še nista uspela zaključiti.«

Pomenljive razlike med papežema iz Nemčije in Argentine

Avstrijski jezuit pa opaža pomenljive razlike med papežema iz Nemčije in Argentine, četudi si oba prizadevata za enak cilj: nasledstvo apostola Petra v ne tako vladarski, temveč bolj pastoralni obliki. Od leta 2013 sta se korenito spremenila slog papeževanja – Frančišek stavi na karizmo, pristnost in medijsko navzočnost – in osredinjenost Cerkve na svetovno dogajanje.

P. Hagenkord: »Začenši z izbiro papeškega imena je bil Joseph Ratzinger klasičen evropski papež. Njegovih 24 potovanj v tujino je bilo precej tradicionalnih, z latinščino kot bogoslužnim jezikom, tudi teme nagovorov so bile precej klasične. Frančišek je doslej opravil 31 obiskov v tujini – in to v letu dni manj, saj je koronavirus onemogočil vsa potovanja v letu 2020. Na Frančiškovem seznamu manjkajo klasične države: Francija, Nemčija, Španija, vodilne evropske države torej. Podobno smer ubira pri imenovanju novih kardinalov.« S tem Evropa, vsaj v Vatikanu, precej izgublja svoj pomen v vesoljni Cerkvi.

Avstrijski jezuit predvideva, da bo papež Frančišek doživel dolg pontifikat: »Kljub visoki starosti in predhodnim boleznim papež Frančišek ni prav nič oslabel, niti ni naveličan. Predvidevamo lahko torej, da bo njegov pontifikat znatno daljši od pontifikata bavarskega papeža. Temeljne usmeritve pa se ne bodo več spreminjale, ne v podobnosti ne v razlikah.«