Kot je dejal, je svoboda Gospodov dar, ki izvira iz njegovega križa. Njena odlika je, papeževe besede povzema avstrijski Kathpress, »da preoblikuje človekovo življenje in ga usmeri k dobremu«. Ostati svobodni je naporno, ni pa nemogoče.

Krščanske svobode po mnenju svetega očeta ne smemo ne podcenjevati ne napačno razumeti. »V Jezusovem imenu ne moremo nikoli siliti, v imenu Jezusa, ki nas je naredil svobodne, ne moremo nikogar narediti za sužnja,« je pojasnil Frančišek: »Svoboda je dar, ki nam je bil dan s krstom.«

V Jezusovem imenu ne moremo nikoli siliti, v imenu Jezusa, ki nas je naredil svobodne, ne moremo nikogar narediti za sužnja.

Ena osrednjih lastnosti krščanske svobode je dejstvo, da je Gospodov dar: svoboda, ki so jo prejeli Galačani, tako kot oni pa tudi mi, s krstom, je sad Jezusove smrti in vstajenja. Papež v katehezah med splošnimi avdiencami trenutno razlaga Pismo apostola Pavla Galačanom.

Krščanska svoboda pa temelji tudi na resnici. Resnica vere ni »nekakšna abstraktna teorija«, temveč živi Kristus, ki se neposredno dotika našega vsakdanjega in osebnega življenja. »Koliko je ljudi, ki se niso nikoli učili, ne znajo ne pisati ne brati, pa so dobro razumeli Kristusovo sporočilo, imajo modrost, ki jih osvobaja brez učenja,« je bil spodbuden Frančišek.

Kdor resnico zares spozna, ga mora ta vznemiriti, je današnjo katehezo sklenil papež. Žal tudi danes živi veliko kristjanov, ki se nikoli ne vznemirijo: »Vedno živijo enako, v njihovem srcu ni premikov, manjka nemir.« Toda nemir, je za konec pojasnil sveti oče, je »znamenje, da v nas deluje Sveti Duh«.

FOTO: Vatican Media